Razkrit misterij: kobra ni bila kriva Kleopatrine smrti

Kleopatra VII. več kot 2000 let po svoji smrti (v 39. letu leta 30 pr. n. št.) še vedno buri duhove. Antični viri trdijo, da je storila samomor tako, da je dovolila strupeni egipčanski kobri, da jo ugrizne. Kleopatra je bila od nekdaj vir navdiha za številne pisce, režiserje in skladatelje. Oktavijan (poznejši car Avgust) jo je menda ujel v njenem mavzoleju po smrti Marka Antonija in ukazal stražarju, naj jo varuje, da ne bi storila samomora in da bi jo lahko zmagovalno povedel v Rim.

Doslej so bili zgodovinarji prepričani, da so h Kleopatri njene služabnice pretihotapile egipčansko kobro in da je ona stegnila roko, da jo je ugriznila. Zdaj pa akademiki z univerze v Manchestru pravijo, da je takšna smrt nemogoče, poroča BBC. Trdijo, da je kača, ki bi bila dovolj velika, da ubije Kleopatro (in po nekaterih verzijah tudi njeni služabnici) bila prevelika, da se skrije v košaro fig. Egiptolog Joyce Tyldesley in Andrew Gray, kustos The Manchester Museuma, trdita, da dvometrske kače ni mogoče skriti na takšen način, pa še če bi bilo to mogoče, ugriz te kače ne bi mogel v trenutku ubiti Kleopatre in njenih dveh služabnic. Za kače so namreč značilni tudi 'suhi ugrizi', pri čemer ne izločijo strupa, v takšnem primeru pa je možnost, da je ugriz smrtonosen, okoli 10-odstoten, pravi Gray.

Četudi bi bil ugriz kobre usoden, Kleopatre ne bi bil umoril takoj. Strup egipčanske kobre povzroča nekrozo tkivo, otekline, bruhanje, glavobol, vrtoglavico in številni druge simptome, zaradi katerih je smrt počasnejša. Kleopatro je morda res ubil vnaprej pripravljen strup, živa kobra pa s tem ni imela nič, menijo zdaj raziskovalci.