Rešitev za prihodnost: bo na meji zrasla ograja?

BERLIN, ZAGREB – Medtem ko je nemška kanclerka Angela Merkel v težavah zaradi begunske krize, pa je slišati napovedi, da lahko (tudi) na meji v naši neposredni bližini zraste ograja.

Pa pojdimo naprej v Nemčijo: zaradi nadaljevanja begunske krize si namreč že vsak tretji Nemec želi, da bi kanclerka Merklova odstopila s položaja, kaže anketa, ki je bila objavljena v spletni izdaji časnika Focus. Kljub temu pa si 52 odstotkov vprašanih želi, da kanclerka ostane na položaju, medtem ko 15 odstotkov vprašanih na vprašanje ni želelo odgovoriti. Podpora konservativni stranki Merklove je upadla na 38 odstotkov in je na najnižji stopnji od junija 2014, kaže anketa podjetja Forsa, narejena za RTL in revijo Stern. Agencija Reuters poroča, da je upad priljubljenosti stranke posledica nesoglasij znotraj nje o reševanju begunske problematike in politike odprtih vrat, ki jo zagovarja Merklova.

Strankarski boji na temo begunske problematike pa še niso končani: v torek zvečer je Merklova odbila pritiske dela stranke, v katerem so zahtevali zaostritev politike do beguncev. V delu stranke so namreč zahtevali, da Nemčija ne sprejema več beguncev, ki vstopajo iz Avstrije, vendar kanclerka ni popustila. 

Kaj, če beguncem vrata zapre Nemčija?

Eno izmed vprašanj, s katerimi se v teh dneh ukvarja evropska politika – in tudi Slovenija

O tem vprašanju je v intervjuju za Jutarnji list med drugim govorila tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Sama pravi, da prav to vprašanje od začetka krize postavlja vladi, kako bo Hrvaška zaščitila svoje meje pred nenadzorovanim prilivom več tisoč ljudi, ki v tem primeru, ne bi mogli nadaljevati poti. Hrvaška predsednica je precej naklonjena ideji, da bi hrvaške meje (po vzoru Madžarov in drugih držav) fizično ogradili. 

Bo na meji zrasla ograda?

Pravi, da begunskega vprašanja Hrvaška ne more rešiti sama. »Ponavljam, kaj se bo zgodilo, če Nemčija reče stop beguncem? In ne glede na to, da se na Hrvaškem v teh dneh, na žalost, kritizira Madžarsko zaradi postavitve ograje na mejah, to ni edina država, ki ima ogrado. Ne bom zdaj imenovala drugih evropskih držav, ki imajo prav tako ograde v smeri vzhoda, imajo pa jih tudi nekatere države v Severni Ameriki. Torej Madžarska ni edina država, ki na tak način varuje svoje meje, ker je zaščita meja pravica vsake države,« je prepričana predsednica.

Kako pa odgovarja na vprašanje, ali meni, da bo morala tudi Hrvaška na mejah postaviti ogrado? »Rada bi se temu izognila, ampak v prihodnosti ne vidim, kako se drugače zaščititi. Sem nasprotnica zapiranja uradnih mejnih prehodov. Od samega začetka se zavzemam za popoln nadzor meje, za kar imajo oborožene sile in policija tako možnost kot tudi opremo. S tem bi se onemogočili nelegalni vstopi v državo in ljudi bi se usmerilo na uradne mejne prehode. Pritok ljudi v državo mora potekati z enako hitrostjo, kot ljudje državo zapuščajo. Ne moremo skrbeti za večje število ljudi. Ne želim, da se Hrvaška znajde v položaju, da vanjo vstopi večje število ljudi in da se zaprejo meje sosednjih držav. Mislim, da bo v prihodnosti potrebna nekakšna ograda ali fizična prepreka. Ampak ne imenujte je žica: ne primerjajte tega s Srebrenico ali koncentracijskimi taborišči.«