Rimski gladiatorji so se urili na Dunaju

DUNAJ – V predmestju avstrijske prestolnice Dunaja je mednarodna ekipa zgodovinarjev, geologov in arheologov odkrila ruševine rimske gladiatorske šole. Odkritje so že opisali kot senzacionalno; gre za eno od več sto šol, ki so jih Rimljani postavili za urjenje borcev, preden so se udeležili okrutnega spopada.

Odkritje se lahko kosa s slavno rimsko gladiatorsko šolo Ludus Magnus

Znanstveniki so tla preiskovali z radarjem, šolo so odkrili v rimskem parku, imenovanem Carnuntum, kjer je nekdaj stala naselbina, del te pa je bil tudi eden najlepših odkritih amfiteatrov. Ruševine za zdaj ostajajo pod zemljo. Poznavalci pravijo, da lahko odkritje, vsaj glede na strukturo, tekmuje s slavno gladiatorsko šolo Ludus magnus v Rimu. V kompleksu je bilo 40 majhnih sob, večji predel za umivanje, nekakšna kopalnica, vadbeno območje z ogrevanimi tlemi in administrativne stavbe. Radarski posnetki so razkrili, da je bilo zunaj zidov pokopališče za tiste, ki so umrli med urjenjem. Raziskovalci upajo, da bodo na kraju, kjer so se možje, najpogosteje so bili obsojeni morilci, vojni ujetniki in tudi sužnji, urili in živeli pred 2000 leti, izkopali pravo bogastvo artefaktov, tudi oklepe, orožje, pribor za hranjenje in denar. Gladiatorji – ime so dobili po latinski besedi gladius, ki pomeni meč, sablja – so se hranili z visokoenergetsko, večinoma vegetarijansko hrano, predvsem so kombinirali ječmen, fižol, ovseno kašo, pepel (ta naj bi krepil telo) in suho sadje. Gladiatorske igre so dosegle vrhunec med 1. stoletjem pred našim štetjem in 2. našega štetja, vztrajale pa so dlje, tudi potem, ko je v 4. stoletju našega štetja krščanstvo postalo uradna religija. Zadnje znane gladiatorske igre so bile v 5. stoletju.

Prva odkrita zunaj Italije

To je prva gladiatorska šola, ki so jo odkrili zunaj Italije, poleg že omenjene rimske sta znani še tisti v Capui (25 kilometrov severno od Neaplja) in Raveni. Carnuntum je bila prestolnica rimske province Panonije, ki se je raztezala čez današnje Avstrijo, Madžarsko, Slovaško, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino; tistikrat je bil rimski cesar Avgust.