Rusi na Krimu obkolili Ukrajince, papež moli

KIJEV, PEREVALNE – Iz Krima prihajajo poročila, da je v kraju Perevalne na jugu Krima približno tisoč oboroženih mož obkolilo tamkajšnjo ukrajinsko vojaško postojanko, v kateri so ukrajinski mejni vojaki. Na območje so prišli s približno 20 tovornjaki in blokirajo 36. brigado vojakov za nadzor meje, je sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo.

Ukrajina »na robu katastrofe«

Ukrajinski začasni premier Arsenij Jacenjuk je danes opozoril, da je Ukrajina »na robu katastrofe«, Rusijo pa obtožil, da je Ukrajini napovedala vojno. »To je rdeči alarm. To ni grožnja, to je dejansko vojna napoved moji državi,« je dejal

novinarjem v Kijevu dan po odločitvi ruskega parlamenta, da odobri uporabo vojske v Ukrajini.

»Pozivamo (ruskega predsednika Vladimirja) Putina, da umakne vojsko iz te države in spoštuje dvostranske dogovore. Če želi biti predsednik, ki je začel vojno med dvema sosednjima in prijateljskima državama, se je temu cilju približal na nekaj centimetrov,« je dejal Jacenjuk, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oglasil se je tudi začasni predsednik države Olesandr Turčinov, ki je že v soboto ukazal ukrajinski vojski najvišjo stopnjo pripravljenosti, potem ko je zgornji dom ruskega parlamenta dal zeleno luč Putinu, da uporabi vojsko na ukrajinskem ozemlju. Kot je dejal danes, Rusija ni imela nobenega razloga za »to dejanje agresije«. »Vse izjave o ogroženosti ruskih državljanov ali rusko govorečih Ukrajincev so izmišljene,« je dejal Turčinov, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Varnostna zagotovila Ukrajini

Ukrajinska vojska je medtem začela tudi mobilizacijo rezervistov. A za zdaj kakih premikov ukrajinske vojske zunaj vojašnic ni opaziti, še navaja dpa. Medtem se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass za zaprtimi vrati sestal tudi ukrajinski parlament, vrhovna rada. Poslanci so pozvali mednarodno skupnost, naj zagotovi ozemeljsko celovitost Ukrajine v skladu z budimpeškim memorandumom iz leta 1994. S tem memorandumom so bila Ukrajini zagotovljena varnostna zagotovila v zameno za odpoved jedrskemu orožju in pristop k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja. Podpisale so ga ZDA, Rusija in Velika Britanija. Poleg tega je vrhovna rada predlagala tudi oblikovanje posebne skupine za pogovore z Rusijo, so še sporočili iz parlamenta v Kijevu, kot poroča Itar-Tass.

Odcepitev od Ukrajine

Vodja krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je danes napovedal, da bodo na Ukrajinskem polotoku 30. marca izvedli referendum o neodvisnosti od Ukrajine, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. »Nihče na Krimu ne spoštuje ukazov iz Kijeva,« je še dejal. V Kijevu so te napovedi že označili za ustavno sporne. Kot je še dodal, so vse varnostne sile na Krimskem polotoku pod nadzorom lokalnih oblasti oziroma »štaba za izredne razmere«, ki ga je oblikoval novi vodja regionalne vlade na Krimu, proruski aktivist Sergij Aksionov.

Notranje ministrstvo v Kijevu je sicer zavrnilo legitimnost novih regionalnih oblasti na Krimu, potem ko so protestniki v preteklem tednu zasedli stavbe regionalnih oblasti in odstavili tamkajšnjo vlado. Kot je dejal novi ukrajinski minister Pavel Petrenko, ki so ga po odstavitvi ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka postavili protestniki v Kijevu, so odločitve sedanjih predstavnikov Krima nelegitimne. Poudaril je tudi, da je napoved referenduma o neodvisnosti Krima v nasprotju z ukrajinsko ustavo, ki ne dovoljuje tovrstnih regionalnih referendumov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Proruski uporniki na Krimu so sicer že v četrtek ob zasedbi regionalnih institucij na tem ukrajinskem polotoku, kjer je ruska manjšina v večini, napovedali referendum o prihodnjem statusu Krima. A tedaj so še napovedovali, da ga bodo izvedli 25. maja, ko naj bi sicer v Ukrajini po načrtu upornikov proti Juščenku izvedli predčasne volitve.

Litva in Poljska zahtevali zasedanje Nata

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je pred današnjim nujnim zasedanjem Severnoatlantskega sveta v Bruslju opozoril Rusijo, da ogroža mir in varnost v Evropi. Moskvo je pozval, naj zmanjša napetosti in opusti svoje vojaške aktivnosti proti Ukrajini.

»Rusija mora ustaviti svoje vojaške aktivnosti in grožnje,« je dejal Rasmussen pred kriznim zasedanjem najvišjega političnega organa Nata, Severnoatlantskega sveta, ki se je začelo zaradi položaja v Ukrajini. Kot je še napovedal Rasmussen, bodo govorili o vplivih krize na evropsko varnost. Zasedanje poteka na ravni veleposlanikov, zahtevala pa sta ga Litva in Poljska ob sklicevanju na 4. člen Severnoatlantske pogodbe. Ta člen pravi, da se morajo članice Nata posvetovati med seboj, kadar koli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice. »Kar Rusija zdaj počne v Ukrajini, je v nasprotju z načeli Ustanovne listine Združenih narodov. Ogroža mir in varnost v Evropi,« je novinarjem v Bruslju še dejal generalni sekretar Nata, kot poročajo tuje tiskovne agencije. »Ukrajina je naša soseda in pomembna partnerica Nata,« je dodal.