Ruska prestolnica doživela največji ukrajinski napad doslej, odzval se je Zelenski: »Če gori Ukrajina, bo gorela tudi Moskva« (FOTO in VIDEO)

Ruska prestolnica se je znašla v središču enega najobsežnejših ukrajinskih napadov od začetka vojne. Več sto brezpilotnih letalnikov je ponoči in v zgodnjih jutranjih urah ciljalo Moskvo ter njeno okolico, pri čemer je bila med glavnimi tarčami tudi strateško pomembna naftna rafinerija na jugovzhodu mesta. Po eksplozijah so izbruhnili obsežni požari, nad deli prestolnice pa so se dvigali gosti oblaki črnega dima.

Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadih ranjenih najmanj 16 ljudi. Rusko ministrstvo za obrambo trdi, da je v eni sami noči sestrelilo več kot 550 ukrajinskih dronov po državi, približno 180 pa naj bi jih letelo proti Moskvi. Kljub temu je več letalnikom uspelo prebiti gosto mrežo protizračne obrambe in zadeti cilje v neposredni bližini ruske prestolnice. Posebej odmeven je bil zadetek moskovske rafinerije, ki velja za enega ključnih energetskih objektov v regiji. Objekt je bil tarča že pred dnevi, tokratni napad pa je povzročil nov požar in dodatno škodo. Rafinerija naj bi zagotavljala velik del goriva za Moskvo in okolico, zato napadi predstavljajo tudi resen logistični udarec za Rusijo.

Odpovedali lete in evakuirali prebivalce 

Zaradi nevarnosti so oblasti začasno omejile delovanje več moskovskih letališč, odpovedanih ali preloženih pa je bilo več sto letov. Ponekod so morali evakuirati prebivalce stanovanjskih blokov v bližini prizadetih območij. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za odgovor na nedavne ruske raketne in brezpilotne napade na Kijev. Med drugim je omenil tudi napad na zgodovinske in verske objekte v ukrajinski prestolnici. »Tega vojaškega spopada nismo želeli,« je dejal ter dodal, da mora Rusija storiti korake proti koncu vojne. Njegova najodmevnejša izjava pa je bila jasna grožnja: »Če gori Ukrajina, bo gorela tudi Moskva.«

Ukrajina že več mesecev sistematično stopnjuje napade na rusko energetsko infrastrukturo, predvsem na rafinerije, skladišča goriva in logistična vozlišča. Namen takšne strategije je zmanjšati prihodke od izvoza energentov ter otežiti oskrbo ruske vojske. Posledice so v Rusiji vse bolj opazne. V številnih regijah poročajo o pomanjkanju goriva, nekatere bencinske črpalke pa so morale omejiti prodajo. Tudi v Moskvi so oblasti v zadnjih tednih zaznale pritisk na trg goriv, cene pa so se začele zviševati. Zanimivo je, da je tudi ruski predsednik Vladimir Putin v zadnjih dneh javno priznal težave, ki jih ruskim silam povzročajo ukrajinski brezpilotni sistemi. Dejal je, da mu vojaški poveljniki skoraj vsakodnevno poročajo o nevarnosti dronov, ki vse pogosteje dosegajo cilje globoko v notranjosti države.

Vojni analitiki opozarjajo, da takšni napadi sami po sebi ne morejo odločiti vojne, lahko pa pomembno vplivajo na rusko gospodarstvo, logistiko in razpoloženje prebivalstva. Če je bila Moskva v prvih letih vojne večinoma oddaljena od neposrednih posledic spopadov, postaja zdaj vse bolj očitno, da se vojna seli tudi na rusko ozemlje. Prav to je po mnenju številnih opazovalcev eden ključnih ciljev Kijeva – da posledice konflikta občutijo tudi Rusi in ne le prebivalci Ukrajine. Medtem ko se nad Moskvo še vedno vije dim, se Vladimir Putin o najnovejšem napadu za zdaj še ni oglasil. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa je Rusom poslal kratko sporočilo: »Če se sprašujete, kaj se dogaja, vprašajte Putina, kdaj namerava končati vojno.«