S smehljajem prevzemal Šrotov imperij

LJUBLJANA – Tranzicija je tudi v Slovenijo prinesla zanimive in kontroverzne poslovneže, tako tudi Italijana Pierpaola Ceranija. Le kdo se ne spominja njegovega nasmeha na obrazu, ko je prevzemal vajeti v Infond Holdingu po dogovoru z Boškom Šrotom. In medtem ko je o njegovi instant poslovni misiji v Sloveniji in koncu tržaškega Diaca tako rekoč znano vse, pa so v tančico skrivnosti oviti savojski škandal in njegove floridske nepremičninske investicije. S spoznavanjem teh lahko bolje razumemo značaj italijanskega poslovneža, ki se je kot strela z jasnega lastniško vpletel v vrh slovenskega posla, od Laškega, Mercatorja pa do Radenske in Fructala, epilog savojskega škandala pa je pomemben delček Ceranijevega mozaika.

Italijanski poslovnež naj bi si izmislil podatke o nekdanjem bolgarskem premieru in kralju Simeonu Saxe-Coburghu, kot je 2006. objavil španski medij ABC. Tako naj bi se tudi, vsaj kar zadeva Ceranija, končal škandal, v katerega sta bili vpleteni dve kraljevski hiši, torej italijanska in bolgarska. Sočne podrobnosti so bile sredi 2006. v nadaljevanjih objavljene v tamkajšnjih časnikih, celo zapisi pogovorov med Ceranijem in italijanskim kraljem Vittoriem Emanuelejem Savojskim. Cerani je javno izjavil, da je financiral kampanjo bolgarskemu premierju in prinčevemu bratrancu, v zameno pa naj bi dobil pooblastila za poslovne projekte v Bolgariji. Pozneje je priznal, da je lagal, na dan pa so prišle tudi druge zlorabe položaja Vittoria Emanueleja, ki se je nezakonito okoristil z državo, podkupoval in tudi najemal prostitutke. Princ se je zaporu poskušal izogniti tudi s pretvarjanjem, da je senilen. Preden je Cerani demantiral samega sebe, se je v Bolgariji še razkrilo, da je plačal bivanje bolgarski ministrski delegaciji in samemu kralju v rimskem hotelu Excelsior, kjer prenočitev stane vsaj 700 evrov.

Savojski škandal dveh kraljevskih hiš

Savojski škandal se je začel pravzaprav 2004., ko je italijanski princ obiskal svojega bratranca, da bi razširil posle v njegovi državi. Sprejeli so ga v rezidenci Vrana, v njegovem spremstvu pa se je znašel tudi Cerani. Kralj je bil takrat tudi bolgarski premier, ki je v parlamentu iskal odobritev za gradnjo nove pediatrične bolnišnice s sredstvi iz proračuna v znesku 42,700.000 evrov ob garanciji avstrijske banke Creditanstalt. Parlament je zavrnil predlog, s preiskavo pa so ugotovili, da je bil projekt povezan s kriminalno skupino iz Italije, ki je bila vpletena v poneverbo javnih sredstev in pranje denarja, želeli pa sta si pridobiti naročilo ne le za zdravstveni projekt, temveč tudi telekomunikacijskega. Podrobnosti takrat niso splavale na površje, Cerani pa je z nekdanjim ministrom za promet Plamenom Petrovom ustanovil podjetje Diako Medical Care BG, ki naj bi se ukvarjalo z dobavo medicinske opreme in fiziološke raztopine, kar je bila sicer že dejavnost Ceranijevega tržaškega Diaca, podjetje pa bi seveda bogato zaslužilo s pogodbo za pediatrično bolnišnico. Zapisi so pokazali, da je bolgarski kralj posumil, da bi mu lahko država odvzela del vrnjenega premoženja, zato ga je hitro poskušal nekaj prodati. Na primer, rezidenco, dvorec Vrana, za sto milijonov evrov. V vse to je imel vpogled tudi italijanski podjetnik Cerani. Na vrhuncu savojskega škandala pa je bolgarski kralj priznal le, da je potoval s Ceranijevim letalom.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: As iz rokava Boška Šrota