Razmere v Perzijskem zalivu so dosegle kritično točko, ko se spirala nasilja med Iranom in njegovimi sosedami nevarno stopnjuje. Potem ko je bil Rijad tarča iranskih balističnih raket, je savdski zunanji minister, princ Faisal Bin Farhan, v četrtek zgodaj zjutraj podal doslej najostrejšo izjavo. Poudaril je, da si Savdska Arabija pridržuje pravico do vojaškega odziva, saj je bilo vsakršno zaupanje v odnose s Teheranom, ki so bili mukoma obnovljeni leta 2023, dokončno porušeno.
Neposreden povod za zadnji val iranskih napadov je bil sredin udar na iranska postrojenja na plinskem polju Južni Pars. Teheran je za napad obtožil Izrael in ga označil za veliko eskalacijo v širšem ameriško-izraelskem spopadu. V povračilnem ukrepu je Iran izstrelil rakete na naftne in plinske cilje v Katarju in Savdski Arabiji. Katar poroča o obsežni škodi v industrijski coni Ras Laffan, enem ključnih vozlišč za svetovno oskrbo z zemeljskim plinom. V odgovor na agresijo je Doha že izgnala iransko diplomatsko osebje in napovedala vse potrebne ukrepe za zaščito svoje suverenosti. Podobno so se odzvali v Abu Dabiju, kjer so zaradi padlih ostankov prestreženih raket preventivno zaprli nekatere energetske objekte.
Šok v ZDA
Nekdanji direktor Nacionalnega centra za boj proti terorizmu ZDA Joe Kent trdi, da Iran ni predstavljal neposredne grožnje ameriški varnosti in da so predsednika Donalda Trumpa v konflikt potisnili izraelski lobiji.
Regionalno zavezništvo proti Teheranu
V Rijadu so se na nujnem posvetovanju zbrali zunanji ministri dvanajstih držav, vključno s Turčijo, Jordanijo, Katarjem in celo Sirijo. Medtem ko so diplomati v hotelu razpravljali o skupnem odzivu, je bilo nad mestom mogoče opaziti delovanje protiraketne obrambe. Savdske oblasti so potrdile, da so nad prestolnico sestrelile štiri balistične rakete, katerih razbitine so padle v bližino mestne rafinerije. Princ Faisal Bin Farhan je po srečanju dejal: »Ta pritisk Irana se mu bo politično in moralno maščeval.« Čeprav Savdska Arabija še vedno daje prednost diplomaciji, minister opozarja, da brez takojšnje ustavitve iranskih napadov poti nazaj ne bo več.
Industrijsko mesto Ras Laffan, glavno katarsko središče za proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina in pretvorbo plina v tekočino, približno 80 kilometrov severno od Dohe. FOTO: Karim Jaafar Afp
Notranji pretresi: Usmrtitve v Iranu in politični škandal v ZDA
Medtem ko zunaj divja vojna, se Iran z brutalno silo loteva notranjih nasprotnikov. Tamkajšnje pravosodje je potrdilo usmrtitev treh oseb, obsojenih umora policistov in sodelovanja z Izraelom ter ZDA med decembrskimi protesti. Ti nemiri, ki jih je sprožila gospodarska kriza, so prerasli v vsesplošen upor proti režimu, v katerem je po različnih podatkih umrlo od 3.000 do celo 7.000 ljudi.
Hkrati se v ZDA poglablja politični razkol glede upravičenosti vojne. FBI je sprožil preiskavo proti Joeju Kentu, nekdanjemu direktorju Nacionalnega centra za boj proti terorizmu, ki je odstopil v znak protesta. Kent trdi, da Iran ni predstavljal neposredne grožnje ameriški varnosti in da so predsednika Donalda Trumpa v konflikt potisnili izraelski lobiji. Po njegovih besedah je bil napad nepotreben, saj je celo pokojni ajatola Hamenej nasprotoval širitvi jedrskega programa. Medtem ko Kent opozarja na vprašljivo vodenje ameriške politike, mu kritiki očitajo antisemitizem, kar dodatno zamegljuje razpravo o ameriški vlogi v tem uničujočem regionalnem konfliktu.
