
Galerija

Britanski kralj Karel III. bo v kratkem obiskal papeža Leona XIV. in z njim tudi javno molil. Gre za pomemben zgodovinski dogodek, saj bo prvič po 500 letih britanski monarh javno molil s papežem. Trenutek zato simbolizira pomembno prelomnico v odnosih med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo, katere poglavar je kralj Karel III.
Po reformaciji leta 1534, ko je takratni britanski kralj Henrik VIII. razglasil svojo neodvisnost od papeške avtoritete in ustanovil Anglikansko cerkev, so odnosi med obema cerkvama namreč več stoletij ostali napeti.
Kralj Karel III. je tudi prvi britanski vladar, ki je poročen z ločenko, ko je to hotel storiti eden njegovih predhodnikov Edvard VIII., je moral prestol predati bratu, prav tako kralj in kraljica Camilla ne bivata v Buckinghamski palači, kjer je dom zase in družino ustvarila Karlova mama, pokojna kraljica Elizabeta II.
Slovesnost, ki bo potekala v Sikstinski kapeli, bo poudarila prizadevanja za enotnost in sodelovanje med različnimi krščanskimi cerkvami, kar je še posebej pomembno v današnjem času, ko je svet soočen z različnimi izzivi, ki zahtevajo skupno delovanje in sodelovanje med narodi in religijami.
Kralj Karel III. ob tej priložnosti tudi prejel častni naziv »kraljevi brat« (Royal Confrater). Odobril ga je papež, kljub temu, da ne prinaša nobenih formalnih dolžnosti ali obveznosti, pa gre za priznanje za dolgoletna prizadevanja kralja Karla III. za iskanje skupnih točk med različnimi verami in za povezovanje ljudi.