Se Kitajska res pripravlja na razpad Rusije? Na mizi »priročnik« za prikrit prevzem območij

Kitajska medijska platforma NetEase je 14. decembra objavila besedilo, v katerem Peking poziva, naj se pripravi na »najslabši scenarij« – morebiten razpad Rusije. V članku opozarjajo, da se »sedem milijonov kvadratnih kilometrov ruskega Daljnega vzhoda ne sme izgubiti«, poroča hrvaški N1.

Avtorji Daljni vzhod Rusije opisujejo kot ogromen vir surovin za Kitajsko, za Moskvo pa kot breme, ker naj bi ji primanjkovalo denarja, ljudi in moči za razvoj, vojna v Ukrajini pa naj bi izčrpavala še zadnje rezerve. Besedilo gre še korak dlje in predstavi strategijo, ki jo opisujejo kot nekakšno »prikrito aneksijo«: poglabljanje naložb, preseljevanje ljudi in kapitala, dolgoročne pogodbe, spodbujanje lokalnih elit, naklonjenih Pekingu, uvajanje juana kot plačilnega sredstva ter gradnja infrastrukture s krediti, ki ustvarjajo odvisnost. V članku se sklicujejo tudi na zgodovino in »neenake pogodbe« iz let 1858–1860, s čimer odpirajo teritorialna vprašanja. Omenjajo Ajgunsko pogodbo (1858) in Pekinško konvencijo (1860), po katerih je Rusija pridobila obsežna ozemlja severno od Amurja ter območja, povezana tudi z Vladivostokom in Sahalinom – skupaj več kot milijon kvadratnih kilometrov. Peking te dogovore uradno označuje kot »neenake« in naj bi jih obravnaval kot zgodovinsko krivico.

Ruski strahovi v zvezi s tem niso novi. Že desetletja naj bi bili varnostni in strateški krogi zaskrbljeni zaradi naraščajoče ranljivosti Moskve v odnosu do Kitajske, še posebej na območju ruskega Daljnega vzhoda ob meji s Kitajsko, kjer stojijo tudi strateške industrije – med njimi letalski kompleks v Komsomolsku na Amurju, kjer izdelujejo najnaprednejša lovska letala Suhoj (Su-35 in Su-57). Kitajska je Su-35 že kupila, Su-57 pa vsebuje tehnologije, ki bi jih Peking po ocenah v Rusiji zelo želel. Dodaten nemir je povzročil tudi zaupni dokument ruske FSB, ki je letos pricurljal v javnost. Po poročanju New York Timesa naj bi šlo za enega najpodrobnejših vpogledov v razmišljanje ruske protiobveščevalne skupnosti o Kitajski in namigoval na »bitko v senci« med državama, ki se navzven kažeta kot prijateljici – v ozadju pa vlada nezaupanje. V tem okviru naj bi dokument omenjal tudi strah, da Kitajska že »posega« v to območje.

Mediji sporočila ne zavijajo v vato: če bi Rusija pod pritiskom vojne v Ukrajini oslabela ali se celo zlomila, naj bi se po njihovem mnenju odprlo okno priložnosti, da Kitajska svoj vpliv na ruskem Daljnem vzhodu spremeni v dejanski nadzor – ne z vojsko, temveč z denarjem, pogodbami, valuto in odvisnostjo.