

Umrlo je že ogromno ljudi. FOTO: Irib Via Wana Via Reuters

Protesti so se iz nekaj manjših zborovanj hitro sprevrgli v katastrofo. FOTO: Irib Via Wana Via Reuters

Ljudje imajo dovolj. FOTO: Albert Gea Reuters



Pozornost svetovne javnosti in politike se je te dni iz zahoda ponovno preusmerila na vzhod, natančneje v Iran, kjer vedno bolj vre. Že okrog novega leta so se tam namreč začeli množični protesti, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalcev z gospodarsko stagnacijo in hiperinflacijo v državi. Protesti so bili sprva mirni, lokalizirani, v posameznih mestih se je zbrala le peščica ljudi, ki je upala povzdigniti glas, a tega je bilo kmalu konec. Konec prejšnjega tedna so namreč prerasli v najbolj množične proteste v zadnjih letih, iranske oblasti pa so po vsej državi blokirale internetne povezave, sledile so aretacije protestnikov in napadi policistov na neoborožene udeležence protestov, v katerih naj bi umrlo med 12.000 in 20.000 ljudi. Iranske varnostne sile so po podatkih organizacij za človekove pravice med protivladnimi protesti aretirale na tisoče ljudi, tožilstvo v Teheranu pa je v torek sporočilo, da bodo nekatere protestnike obtožili dejanj, ki se po šeriatskem pravu kaznujejo s smrtjo.
Med prvimi protestniki, obsojenimi na smrt, naj bi bil 26-letni Erfan Soltani, ki so ga iranske varnostne sile pridržale v četrtek. Kot so sporočili njegovi sorodniki, mu je sodišče smrtno kazen izreklo med sojenjem, ki je trajalo dva dni, družini pa so sporočili, da bo usmrčen danes. Na grožnje z usmrtitvami protestnikov se je odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je Iranu že prejšnji teden ponudil pomoč, zdaj pa je dejal, da bo ukazal posredovanje v Iranu, če bodo oblasti tam začele obešati protestnike. »Ko bodo začeli pobijati več tisoč ljudi - in sedaj mi govorite o obešanjih - takrat bomo videli, kako se bo zanje izšlo,« je dejal Trump za ameriško televizijo CBS. Iranski minister za zunanje zadeve Abbas Araqchi je ob tem dejal, da si njegova domovina ne želi vojne z Združenimi državami Amerike, je pa nanjo pripravljena.
Da razmere vedno bolj uhajajo iz rok, so spoznale tudi nekatere druge države. Indija je denimo pozvala svoje državljane, naj zaradi vedno slabše varnostne situacije nemudoma zapustijo Iran, medtem pa naj se izogibajo predelom, kjer potekajo protesti. Francija je medtem napovedala umik diplomatskega osebja iz te islamske države, o podobnem ukrepu pa ne razmišljajo na našem Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Po informacijah ministrstva se v Iranu trenutno nahaja manj kot deset slovenskih državljanov, od katerih so številni dvojni državljani. Na ministrstvu so dodali še, da že dlje časa odsvetujejo vsa potovanja v Iran, slovenske državljane pa že od junija 2025, ko je bil Iran tarča napadov Izraela in ZDA, pozivajo, naj zapustijo to državo, za katero velja najvišja črna stopnja tveganja.
Medtem, ko nekateri svetovni mediji zaskrbljeno ugibajo, ali se morda pripravlja državni udar, pa analitiki pri projektu CTP, ki deluje pod okriljem dveh ameriških možganskih trustov, mirijo, da se protesti, nekateri so jih poimenovali kar Iranska revolucija, pravzaprav umirjajo. Kot navaja STA, SO analitiki pri omenjenem projektu v poročilu navedli, da so v torek, 14. jenuarja, v šestih od skupno 31 iranskih provinc zabeležili le sedem protestnih shodov, kar je znatno manj kot denimo minuli četrtek, ko so jih v 27 provincah našteli 156.

