Segrevanje ogroža Belo goro

Po francosko je Mont Blanc, v italijanščini Monte Bianco. Bela gora. Gre za najvišjo goro v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski uniji. Visoka je 4810 metrov in leži na francosko-italijanski meji. Francozi trdijo, da je njen vrh v celoti v njihovi državi, Italijani, da je na meji med državama.

Mont Blanc sta 8. avgusta 1786 kot prva osvojila Francoza Jacques Balma in Michel Paccard. Čez nekaj dni bo torej minilo 240 let prvega vzpona na to mogočno goro. Njun vzpon je spodbudil in nagradil aristokrat Horace-Benedict Saussure, ki se je v zgodovino zapisal kot začetnik gorništva. Prva ženska, ki je osvojila vrh, pa je bila Marie Paradis, nanj se je povzpela leta 1808.

Danes goro z okolico vsako leto obišče več tisoč planincev in turistov. Zaradi dobro utrjenih poti in žičnice, ki obiskovalce pripelje 1000 metrov pod vrh, vzpon že dolgo ne velja več za zahteven podvig. Edina večja prepreka, ki preži na gornike, je višinska bolezen zaradi pomanjkanja kisika. Kot ocenjujejo, je prav pomanjkanje kisika glavni vzrok nesreč, ki se jih največ zgodi poleti, ko je gora najbolj obiskana. Oviro predstavlja tudi globalno segrevanje, ki povzroča taljenje ledenikov, zaradi česar postane v poletnih mesecih marsikatera pot neprehodna. Leta 1950 se je v Mont Blanc zaletelo letalo Air India, leta 1966 letalo iste letalske družbe. Obe sta bili namenjeni v Ženevo in v obeh nesrečah ni bilo preživelih, skupno je umrlo 165 potnikov in članov posadk.

Zaradi taljenja ledenikov postane poleti marsikatera pot neprehodna. FOTO: Beti Burger

Dva najbolj znana kraja pri Mont Blancu sta Chamonix v departmaju Haute-Savoie v Franciji (kraj prvih zimskih olimpijskih iger leta 1924) in Courmayeur v dolini Aoste v Italiji. Med obema mestoma pod to goro poteka cestni predor, katerega gradnja se je začela leta 1959 in končala 1965. Predor je dolg 11,6 kilometra in je ena od glavnih alpskih prometnih povezav.