
Galerija

»Miniral bom tudi nuklearko v Krškem. V zrak bo zletel ves Zagreb z okolico vred. To je moje sporočilo Hrvatom za primer, če ne bodo nehali pritiskati na Srbe.« Besede samozvanega četniškega vojvode Šešlja, izgovorjene na Ravni gori v nedeljo, je okoli 5.000 njegovih privržencev pozdravilo z burnim ploskanjem. Kdo je pravzaprav Vojislav Šešelj? Ali je to tisti doktor znanosti, ki so ga Slovenci tako požrtvovalno podpirali in zahtevali njegovo izpustitev?
Da, to je prav on, najboljši študent na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, odličen mlad znanstvenik in velik zagovornik ne le srbskih, temveč človekovih pravic nasploh. Njegova poznejša biografija najbolje pojasnjuje, od kod tolikšna sprememba v njegovem vedenju. Zaprli so ga zato, ker je odkril, da je takratni predsednik mladinske organizacije BiH Brano Miljuš svojo magistrsko nalogo prepisal – od Lenina! Na nesrečo je bil Miljušev mentor takratni oblastnik Hamdija Pozderac. Šešlja so obsodili na naravnost neverjetno kazen: devet let zapora, javnost pa je dosegla znižanje na štiri leta.
Odsedel je slabi dve leti. Pozneje je kot šalo pripovedoval, kako so ga pretepali: na nogah je vzdržal do dvajsetega udarca z gumijevko, potem pa se je onesvestil. Tako je bilo vsak dan, posledice pa so se pokazale šele danes. Šešlja je dal pred slabim letom dni zapreti tudi Miloševič, vendar je tokrat sedel samo mesec dni, tepli pa ga niso. Takrat je pretrgal stike z Vukom Draškovićem in postal prvi (tajni) sodelavec srbskega vožda. Prav zato ga Vuk imenuje rdeči vojvoda in o njegovi novi radikalni stranki trdi, da ni opozicijska. Šešelj se hvali, da je bil v Borovem selu, ko je tam pokalo, vendar so ga istega večera videli v beograjski slaščičarni Ruski car. Je velik pozer, igralec in bahač. Večina njegovih groženj je praznih in tako je treba razumeti tudi napoved o razstrelitvi Krškega. Je sicer nor, tako zelo nor pa spet ni,« je iz Beograda za Slovenske novice pred 35 leti poročal Žarko Rajković.