
Galerija

Hitra urbanizacija in podnebne spremembe ustvarjajo idealne razmere za širjenje škorpijonov, opozarjajo raziskovalci v novi študiji, objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Public Health. Po podatkih brazilske mreže za prijavo nalezljivih bolezni so med letoma 2014 in 2023 zabeležili več kot 1,1 milijona pikov škorpijonov, število prijav pa se je v tem obdobju povečalo za kar 250 odstotkov, piše Guardian.
Raziskava razkriva neposredno povezavo med nenadzorovano urbanizacijo, razvojem favel ter klimatskimi spremembami in povečanjem števila stikov med ljudmi in škorpijoni.
»Mesta škorpijonom ponujajo vse, kar potrebujejo: zavetje, toploto in hrano,« je povedala glavna avtorica študije, doc. Manuela Berto Pucca z Državne univerze v Sao Paulu.
Škorpijoni se zadržujejo v zidovih, odtokih, ruševinah in med gradbenimi odpadki, odlično mesto zanje pa je tudi v kanalizacijskih sistemih, ki so topli skozi vse leto, skoraj brez plenilcev, polni žuželk – predvsem ščurkov.
Nekatere vrste škorpijonov lahko preživijo do 400 dni brez hrane in se razmnožujejo brez parjenja, kar jih naredi skoraj neuničljive.
Topla poletja, izmenjujoča obdobja močnega dežja in suše ter visoka vlažnost še dodatno spodbujajo njihovo širjenje.
Po začasnih podatkih so škorpijoni letos v Braziliji pičili skoraj 200.000 ljudi, 133 ljudi pa je zaradi posledic pika umrlo. Raziskovalci opozarjajo, da so uradne številke najverjetneje podcenjene, saj se mnogi poškodovani zdravijo doma in sploh ne poiščejo medicinske pomoči.

Ekipa raziskovalcev napoveduje, da bo med letoma 2025 in 2033 v Braziliji zabeleženih še dva milijona novih primerov škorpijonizma – medicinskega poimenovanja za poškodbe zaradi pika.
»Delam na območjih, kjer je strah pred pikom škorpijona prisoten vsak dan, predvsem v revnih in prenaseljenih predelih,« pravi Pucca. »Podatki kažejo, da se bo problem le še poglabljal.«
Po ocenah znanstvenikov 0,1 odstotka pikov vodi v smrt. Najbolj ogroženi so otroci in starejši, saj lahko že majhen pik ubije otroka, opozarja prof. Eliane Candiani Arantes s Sao Paula.
Simptomi vključujejo bolečino, pekoč občutek, otekanje, rdečico, mravljinčenje in slabost. Zdravi odrasli se večinoma popolnoma opomorejo, a lahko trpijo več dni.
»Škorpijoni se razmnožujejo v vlažnih in prenatrpanih prostorih. Prostore je treba redno čistiti, zapirati razpoke v zidovih, na odtoke namestiti mrežice in vedno pregledati čevlje, brisače ter oblačila, preden jih uporabimo,« svetuje Pucca.
»Gre za obrambno vedenje, ne za napad. Škorpijoni so pomemben del naravnega ekosistema – pomagajo nadzorovati populacijo škodljivcev in ohranjajo biotsko raznovrstnost,« zaključuje Pucca.
Raziskava je sprožila tudi odziv mednarodne znanstvene skupnosti.
Prof. Nibedita Ray-Bennett z Univerze v Leicesterju, predsednica mreže za preprečevanje smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti (Avoidable Deaths Network), poudarja, da študija jasno kaže na nujnost sistemskih rešitev in večje ozaveščenosti.
Čeprav je smrtnost relativno nizka, je rast pojavnosti alarmantna – še posebej za ranljive skupine.
V Evropi naj bi sicer živelo več kot 35 avtohtonih vrst škorpijonov, vendar še vedno primanjkuje celovitih raziskav o spremembah njihovih populacij.