Skrb za naše najdražje

Internet je fina reč. Dejansko si ne morem več predstavljati življenja brez njega. A ker tam najdeš res vse, lahko hitro naletiš tudi na kaj, česar nisi ravno iskal – ali pa te najde kdo, ki ga še zdaleč ne bi rad srečal. Če si odrasla, zrela oseba, znaš razločiti, kaj je prav in kaj ne, in se ustrezno odzvati, če pa gre za naše otroke, ki se podajajo v digitalne širjave, nam ni ravno vseeno, kaj počno na spletu, pa naj gre le za igranje videoiger ali gledanje glasbenih spotov. Tudi če jim še ne vem kako zaupamo, za nekatere stvari preprosto še niso dovolj stari. Pa še kreditno kartico nam lahko spravijo do limita... Zato tudi na pametnih telefonih in tablicah obstaja stvar, ki se ji reče starševski nadzor (parental control).

Preprosti ios

Pa poglejmo, kako je s starševskim nadzorom pri Applovih mobilnih napravah. Operacijski sistem ios je sila preprost in intuitiven za uporabo, zato je temu primeren tudi starševski nadzor, ki se mu reče restrictions (omejitve). Če tapnemo na settings in nato na general ter gremo malce dol po zaslonu, pridemo do razdelka restrictions. Ko ga odpremo, izberemo možnost enable restrictions (omogoči omejitve) in izberemo štirimestno kodo, ki naj, zaboga, ne bo ista kot tista za odklop telefona, ki ga naš otrok zagotovo pozna. Odpre se nam paleta možnosti. Pri Applu so omejitve razdelili na pet delov: dovoljeno, dovoljene vsebine, zasebnost, dovoljene spremembe in središče za igre (allow, allowed content, privacy, allowed changes in game center).

Za začetek omejimo dostop do Applovih vdelanih aplikacij in kreditne kartice. V sekciji allow lahko, denimo, omejimo dostop do brskalnika safari ali do klepetalnika facetime, vsekakor pa je pametno omejiti dostop do spletne trgovine itunes in nakupov znotraj aplikacij (in-app purchase), da nam mulec ne bo nakupoval žog za lov na pokemone. Otroku lahko onemogočimo delati velike spremembe v iphonu ali ipadu (allowed changes), kar pomeni, da ne bo mogel spreminjati gesla v računu itunes ali porabljati neomejenih količin mobilnih podatkov med igranjem super Maria.

Svojemu potomcu ali potomki lahko v sekciji allowed content omejimo dostop do neprimernih medijskih vsebin, se pravi filmov, oddaj, glasbe, knjig in spletnih strani, ki imajo določeno starostno omejitev oziroma starostno priporočilo. Tako bo otrok lahko gledal filme, kot je Iskanje pozabljive Dory, ne pa akcionerjev z obilnim odmerkom nazornega nasilja, kot je sicer za odraslo občinstvo odlični Deadpool. Za natančne starše je tukaj tudi možnost nastavljanja dostopa do spletnih strani: ali bo naše dete lahko dostopalo do čisto vsega ali bomo omejili dostop do vsebin za odrasle, lahko pa blokiramo tudi čisto specifične spletne strani.

Starševski nadzor je lahko tudi digitalen. Foto: Shutterstock

Zasebnost in varnost

V sekciji game center lahko omejimo družabni vidik igranja iger: ali bo lahko sodeloval v večigralskih spletnih igrah, ali bo lahko dodajal prijatelje in ali bo lahko snemal dogajanje med igro. Digitalna zasebnost ni pomembna le za odrasle in naše osebne (bolje rečeno, bančne) podatke, ampak še kako tudi za naše otroke. Apple je staršem precej olajšal delo pri tem, kako iphone ali ipad obravnava otrokovo zasebnost. V sekciji zasebnost (privacy) lahko preprečimo aplikacijam, da bi dostopale do lokacije telefona našega otroka, mikrofona in celo do tega, ali lahko otrok svojo lokacijo in še kaj deli z drugimi na družabnih medijih.

Starševski nadzor na iphonu ali ipadu je hiter in preprost. In tukaj ne gre za omejevanje otrokovega doživljanja ali delovanja mobilne naprave, ampak za to, kako zavarovati našo deco, hkrati pa ji omogočiti uporabo nove tehnoigračke. A po pameti: otroka moramo naučiti, kdaj in koliko časa lahko uporablja novo napravico, mu razkrijemo kakšno življenjsko internetno resnico in ga vsaj malce vodimo skozi spletne svetove, tako ali tako pa bodo pri njegovem razvoju najbolj štele osebne izkušnje. A lahko mu malce olajšamo pot in jo naredimo varnejšo.