Skrivno življenje Nočne straže: šest mesecev bodo zbirali vzorce s slike

V amsterdamskem Rijksmuseumu raziskovanje Rembrandtove Nočne straže od slikarjeve tehnike, nanosa barv in potez širijo tudi na mikroorganizme. Šest mesecev bodo raziskovali žive in prostemu očesu nevidne sledi, ki jih za seboj pusti vsak, ki je imel s sliko opravka. Raziskavo bo muzej izvedel v sklopu več let trajajočega konservatorsko-restavratorskega projekta Operacija Nočna straža, kjer najznamenitejšo sliko zbirke analizirajo v steklenem prostoru pred očmi javnosti. Pristno doživetje slike je v tem času resda onemogočeno, saj se ji ni mogoče dobro približati, muzej pa je tako vseeno našel rešitev, da ostane vsaj z razdalje dostopna javnosti, povzema portal MMC.

Znanstveniki bodo zdaj šest mesecev zbirali vzorce s slike, tako s same poslikane površine kot preostalih delov, da bi preučili prisotnost mikroorganizmov. Raziskava poteka v sodelovanju z Artis-Micropia, muzejem mikroorganizmov, ki je del amsterdamskega živalskega vrta. Vzorce bodo gojili in jih od 11. novembra javnosti predstavili v sklopu projekta Nočna straža v živo, ki bo na reprodukciji umetnine v naravni velikosti ponazoril, kateri mikroorganizmi živijo na njej in na katerih mestih.

Vodja znanstvenega oddelka pri Rijksmuseumu Katrien Keune je povedala, da želijo ugotoviti, kaj, povezanega z obiskovalci, lahko izluščijo s površine slike. »Vsakič ko hodimo naokrog, izgubljamo svoj biološki material. Ko govorimo, se naša slina širi v zrak. Eden od kustosov se je vprašal, ali lahko ugotovimo, kako so obiskovalci zastopani na Nočni straži,« njene besede navaja portal Art Newspaper. Kot doda, bi bilo idealno, če bi našli bakterijo, ki jo je na sliki pustil Rembrandt. Raziskovalni projekt je prinesel že kar precej novih spoznanj. Pred kratkim so raziskave pokazale, da je Rembrandt svoja platna pripravljal na drugačen način kot njegovi sodobniki. Namesto lepila je uporabljal mešanico olja in svinca, da bi s tem na svojih delih preprečil nastanek plesni, ki se je verjetno rada pojavila v vlažnih amsterdamskih stavbah. To bi sicer lahko pomenilo slabo novico za aktualne raziskave, saj bi lahko preprečevalo razvoj mikroorganizmov.

Medtem ko se v Rijksmuseumu nadejajo novih spoznanj, povezanih z enim najvplivnejših umetnikov v zgodovini umetnosti, imajo mikrobiologi drugačne upe. Mikrobiologinja z Artis-Micropie Eline van Bloois se namreč nadeja, da bo projekt pripomogel k večjemu ugledu bakterij: »Neverjetna je sama primerjava med ogromno mojstrovino in nevidnim življenjem na njej. Mikroorganizmi so pogosto na slabem glasu, vendar po naravi niso niti dobri niti slabi.« Poudarja, da le neznaten delež mikroorganizmov pri ljudeh ali živalih povzroča bolezni, in dodaja: »Vemo tudi, da izpostavljenost nekaterim od teh mikroorganizmov, ki lahko povzročijo običajno blage bolezni, dejansko pomaga pri krepitvi našega imunskega sistema.«