Skrivnostni Slovenec grozi Hrvatom! Vsi udeleženi prejemajo enako pismo, takšna je vsebina

Številni potrošniki so bili v zadnjih mesecih prestrašeni, ko so v poštne nabiralnike začela prihajati pisma z grožnjo z izvršbo zaradi spletnega nakupa blaga, ki ga domnevno niso želeli prevzeti in ga tudi niso plačali. Pod vsa pisma se praviloma podpisuje isti pošiljatelj: slovenska odvetniška družba Horvat law firm, za katero stoji odvetnik Ronnie Christopher Horvat. Ta od vsakega potrošnika zahteva identičen znesek: 87,22 evra za blago, ki so ga naročili, vendar ga nikoli niso plačali. Glede na informacije hrvaškega medija Jutarnji list obstaja velika verjetnost, da bi te terjatve lahko tudi izterjali, saj so potrošniki pri nakupu naredili precej veliko napako.

Kot je razvidno iz dopisa, ki so ga v redakciji omenjenega medija prejeli od enega izmed potrošnikov, ga Horvat obvešča, da zastopa družbo Debtcollect.net, ki je od različnih slovenskih podjetij odkupila dolgove – med drugim tudi terjatve za naročeno, nikoli prevzeto in neplačano blago, ki se je vrnilo v skladišča teh podjetij. V dopisu je navedeno, da je kupec določenega dne preko spleta naročil blago, ki je bilo tudi odposlano, vendar ga ni nikoli prevzel. Obenem ga obveščajo, da samo neprevzemanje blaga ne pomeni razdrtja pogodbe – če je potrošnik želel odstopiti od pogodbe, bi moral o tem prodajalca predhodno pisno obvestiti.

FOTO: Tiero/getty Images Getty Images

Kaj pravi slovenska zakonodaja?

Horvatov dopis navaja tudi razlago slovenske Tržne inšpekcije, v kateri potrjujejo, da osebe, ki so naročile blago, nato pa so prevzem odklonile, ne da bi ga plačale in ne da bi o odstopu od pogodbe obvestile trgovca, pravnoformalno pogodbe niso razdrle in morajo zato poravnati stroške, ki so nastali pošiljatelju. »Zaradi vašega protipravnega ravnanja je prodajalcu nastala škoda v skupnem znesku 87,22 evra, ki se nanaša na zgoraj navedene stroške v višini 12,55 evra ter na strošek sestave predmetnega zahtevka v višini 74,67 evra v skladu z 42. členom odvetniške tarife,« piše v dopisu. Dodajajo še, da bi sodna izterjava, če bi do nje prišlo, pomenila dodatne stroške, zato potrošnikom ponujajo možnost izvensodne poravnave.

Kot je preveril Jutarnji, se v primeru nakupa blaga na daljavo sam neprevzem naročenega blaga res ne šteje za odstop od pogodbe. Rok za odstop je 14 dni, potrošnik pa mora trgovca o tem prej jasno obvestiti. »V skladu z 79. členom, drugim odstavkom, Zakona o varstvu potrošnikov trenutek, ko lahko potrošnik odstopi od pogodbe, nastopi šele z izročitvijo blaga v posest. Pravica potrošnika do enostranskega odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo, je vzpostavljena zato, da lahko blago pregleda, kot bi ga v trgovini, in nato po pregledu odstopi od pogodbe, če ugotovi, da mu ne ustreza. To nujno zahteva, da blago najprej prejme v posest. Opozarjamo, da potrošniku ni prepovedano odstopiti od pogodbe še pred prejemom blaga, vendar je v tem primeru posebej pomembno, da pošlje nedvoumno izjavo, da ne bi prišlo do sporov,« so pojasnili.

Možnost, da se izognejo plačilu tega dolga, imajo po navedbah omenjenega medija tisti potrošniki, ki naročenega blaga niso prejeli zato, ker jim dostavna služba ni niti poskusila dostaviti paketa. Če so tudi takšni potrošniki prejeli obvestilo, da morajo plačati 87 evrov dolga, je priporočeno, da od odvetniške družbe najprej zahtevajo dokaz, da je dostavna služba poskusila dostaviti blago in razlog, zakaj blago ni bilo izročeno v posest potrošniku.