Slovenija zaenkrat izvzeta iz carin

Predsednik ZDA Donald Trump že od začetka drugega mandata ponavlja, da bo Grenlandija del ZDA, sicer si jo bosta prisvojili Rusija ali Kitajska, v zadnjem času je dodal, da se bo zgodilo »zlepa ali zgrda«. ZDA po njegovih besedah skrbi varnost največjega otoka na svetu in severnoatlantskih zaveznic. Da ta izgovor sloni na trhlih nogah, je bolj ali manj jasno že iz njegovih navedb, s katerimi skuša upravičiti ameriške apetite, in sicer da ob obali Grenlandije ta čas krožijo ruske in kitajske vojaške ladje. To preprosto ne drži, so dejali voditelji nordijskih držav.

Enotnost in dialog

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen pa je izrazil presenečenje nad novimi grožnjami Donalda Trumpa s carinami na uvoz iz evropskih držav, ki tja v simbolni gesti solidarnosti z Grenlandci pošiljajo svoje vojake. »Namen okrepljene vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik ZDA, je ravno okrepitev varnosti na območju Arktike,« je dejal Lokke Rasmussen.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je grožnje označil za nesprejemljive, je napovedal enoten in usklajen evropski odziv v primeru potrditve carin. »Zagotovili bomo, da bo evropska suverenost ohranjena,« je zapisal na družbenem omrežju X. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta v skupni izjavi zapisala, da bi napovedane carine spodkopale transatlantske odnose. »Evropa bo ostala enotna, koordinirana in zavezana ohranitvi svoje suverenosti,« sta dodala. Poudarila sta, da sta ozemeljska celovitost in suverenost temeljni načeli mednarodnega prava, ki sta ključni za Evropo in mednarodno skupnost kot celoto. »Dialog ostaja ključnega pomena,« še pravita.

Ameriški predsednik je carine napovedal Danski, Norveški, Švedski, Franciji, Nemčiji, Združenemu kraljestvu, Nizozemski in Finski, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost kot prve napotile manjše število vojaških častnikov ali drugih pripadnikov oboroženih sil, zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka. Slovenije, ki tja pošilja dva častnika, zaenkrat ni omenjal. V zapisu na družbenem omrežju Truth Social pa je izrazil pripravljenost na takojšnja pogajanja s temi državami.

Še najbolj odločen je bil švedski premier Ulf Kristersson, ki je na omrežju X sporočil, da se ne bodo pustili izsiljevati. Izpostavil je, da bosta samo Grenlandija in Danska odločali o vprašanjih, ki ju zadevajo, ter zagotovil, da se bo zavzel za svojo državo in njene zavezniške sosede.

Evropski parlament bi lahko glede na izjave vodij več političnih skupin po grožnjah s carinami na uvoz iz več evropskih držav začasno ustavil izvajanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora med EU in ZDA.

Na Danskem in Grenlandiji so minuli konec tedna potekali tudi protesti proti prizadevanjem za prevzem Grenlandije. Tisoči so protestirali tudi v grenlandski prestolnici Nuuk.