So našli okostje slavnega mušketirja? Pripadalo naj bi plemiču d'Artagnanu, ki je navdihnil tudi pisatelje

Nizozemski raziskovalci še najmanj pol leta ne bodo mogli potrditi, ali okostje, odkrito v cerkvi v Maastrichtu, pripada znamenitemu francoskemu mušketirju d'Artagnanu. Raziskave je zapletlo nestrokovno in nezakonito začetno izkopavanje, zaradi katerega je bil del pomembnih arheoloških podatkov izgubljen, poroča AFP. Po več mesecih ugibanj in medijskih poročil o nepravilnostih pri raziskavi okostja je mestna uprava Maastrichta namreč le priznala, da bo za dokončen odgovor potrebnih še najmanj šest mesecev dodatnih analiz. Prvotno izkopavanje je brez potrebnega dovoljenja in brez upoštevanja običajnih arheoloških postopkov opravil arheolog Wim Dijkman, je novinarjem pojasnil mestni arheolog Gilbert Soesters. »To je opravil nekdanji sodelavec. Pravzaprav beseda izkopavanje ni najbolj ustrezna. To ni bilo arheološko izkopavanje,« je dejal.

Odkritje okostja v ladji cerkve, katere začetki segajo najmanj v 13. stoletje, je vzbudilo veliko mednarodno pozornost. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Mestne oblasti so zato prevzele raziskavo in izvedle nujno zaščitno izkopavanje, vendar je škoda, nastala ob prvem posegu, otežila ugotavljanje, ali posmrtni ostanki res pripadajo d'Artagnanu. »Želeli bi natančno vedeti, od kod izvirajo posamezni ostanki, ki so bili spravljeni v majhno škatlo v plastično vrečko. To bi precej olajšalo razreševanje te skrivnosti,« je dejal Soesters. Zoper Dijkmana medtem poteka celo sodni postopek, za AFP pa ni bil dosegljiv.

Jedel je ribe

Za zdaj tako še ni mogoče potrditi, ali posmrtni ostanki pod cerkvijo pripadajo Charlesu de Batz de Castelmore d'Artagnanu, drznemu francoskemu plemiču, ki je v 19. stoletju navdihnil francoskega pisatelja Alexandra Dumasa za roman Trije mušketirji, ki so mu sledile številne televizijske priredbe. Po navedbah mestnih oblasti značilnosti okostja sicer ustrezajo zgodovinskim podatkom o d'Artagnanu, niso pa dovolj natančni za zanesljivo identifikacijo, zato je potrebna nadaljnja raziskava.

Prve raziskave so razkrile prehrano pokojnika. Analiza kolagena je razkrila, da so od 27 do 30 odstotkov njegove prehrane sestavljale morske ribe. Tak delež je po navedbah mestnih oblasti izjemno visok in ne ustreza prehranskemu profilu prebivalca jugozahoda Francije, kjer se je rodil domnevni mušketir in od koder je pozneje odšel v Pariz ter Lille, kjer je preživel velik del življenja. Odkritje okostja v ladji cerkve, katere začetki segajo najmanj v 13. stoletje, je marca vzbudilo veliko mednarodno pozornost. D'Artagnan je bil ubit leta 1673 med obleganjem Maastrichta, kraj njegovega pokopa pa ostaja neznan.