Šokantno odkritje v Egiptu: v grobnici odkrili zlate jezike, mačje glave in del Homerjeve Iliade

Egiptovsko-španska arheološka odprava Univerze v Barceloni in Inštituta za starodavni Bližnji vzhod je na zgodovinskem najdišču Al-Bahnasa (antični Oksirinh) odkrila grobnico iz rimskega obdobja, ki je osupnila znanstveno skupnost. Najdene mumije, ovite v bogato okrašeno laneno platno, skrivajo skrivnosti, ki neposredno povezujejo egiptovske rituale z grško književnostjo. Izkopavanja, ki sta jih vodili Maite Mascort Roca in Esther Pons Mellado, so razkrila grobnico z več rimskimi mumijami. Mnoge so bile ovite v lan, prefinjeno okrašen z geometrijskimi vzorci, in položene ob lesene krste.

Med najbolj fascinantnimi predmeti so bili trije zlati jeziki in en bakreni jezik, najdeni v ustih pokojnikov. Po starodavnih verovanjih iz grško-rimskega obdobja so te ritualne predmete polagali mrtvim v usta, da bi jim omogočili govoriti pred bogovi v onstranstvu. Poleg jezikov so odkrili tudi tanke zlate lističe, ki so jih nanesli neposredno na telesa, kar priča o izjemnem bogastvu in natančnosti pogrebnih priprav tistega časa.

Morda najpomembnejša najdba pa je odkritje redkega papirusa v eni od mumij. Po besedah vodje terenskih raziskav Hassana Ibrahima Amerja papirus vsebuje odlomek iz druge knjige Homerjeve Iliade, natančneje del, znan kot Katalog ladij, ki opisuje grške sile, udeležene v trojanski vojni. Prisotnost tega literarnega mojstrskega dela v pogrebnem kontekstu daje najdišču edinstveno kulturno in zgodovinsko razsežnost ter poudarja močan grški vpliv v Al-Bahnasu v rimskem obdobju.

Predmeti iz grobne opreme, odkriti v drugi ptolemajski grobnici v bližini najdišča. FOTO: Egiptovsko ministrstvo za turizem in starine

Al-Bahnasa, v antiki znan kot Oksirinh, je bil eno najpomembnejših egiptovskih mest v grško-rimskem obdobju. Mesto je že dolgo slovelo po ogromni zbirki papirusov, ki so raziskovalcem prinesli neprecenljive informacije o vsakdanjem življenju, upravi in književnosti v starem veku. Misija Univerze v Barceloni na tem najdišču poteka od leta 1992, trenutna raziskovalna kampanja, izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026, pa pomeni prvo odkritje človeških ostankov na tem območju.

Izkopavanja so razkrila tudi kompleksne apnenčaste grobne komore. V njih so našli: posode s sežganimi posmrtnimi ostanki odraslih oseb in kostmi dojenčkov, mačje glave, skrbno ovite v tkanino, kar kaže na specifično prepletanje verskih kultov, bronaste figurice boga Harpokrata in malega Kupida, ki ponazarjajo mešanje umetnostnih tradicij. Odkritje grškega književnega mojstrskega dela v egiptovski grobnici iz rimskega obdobja potrjuje, kako pomembno multikulturno središče je bil Al-Bahnasa, kjer so se prepletali vplivi Egipta, Grčije in Rima, povzema portal N1.hr.

V bližnji grobnici, označeni kot grobnica št. 65, je ekipa odkrila še več rimskih mumij, zlate jezike in poslikane lesene krste, nameščene v podzemni grobni komori oziroma hipogaju. Žal je bilo na številnih predmetih videti znake propadanja zaradi starodavnega ropanja, piše portal ancient-origins.net.