Srčni Zdravko prizadetim v požaru podarja svoj traktor: »Želim si, da bi bolj pomagal, a to je vse, kar imam«

Ob rojstnem dnevu si večina ljudi zaželi nekaj zase. Zdravko Jeličić iz male dalmatinske občine Muć, pa je storil ravno nasprotno – namesto da bi nekaj posebnega privoščil sebi, je nekaj svojega dal drugim in med ljudi razdelil krompir, ki ga je pridelal sam. Zdravko že leta podarja svoje pridelke ljudem, ki si sveže domače zelenjave ne morejo privoščiti, vodi ga namreč rek: če imaš dovolj zase, imaš dovolj tudi za nekoga, ki nima. 

Čeprav je že zgoraj omenjena gesta v časih, ko se zdi, da je najbolj pomembno poskrbeti zase in si nakopati čim več materialnih reči, pa se Zdravkova dobrodelnost pri tem še zdaleč ne konča. Odločil se je namreč, da bo traktor, s katerim je leta delal na zemlji, podaril ljudem iz okolice Omiša, ki so v katastrofalnem požaru pred slabim tednom dni izgubili vse. »Želim si, da bi jim lahko bolj pomagal, ampak traktor je edino, kar imam, in odločil sem se, da ga podarim tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Vem, kako težko je lahko življenje, ko se soočiš z izgubami. Ne smeš preveč razmišljati, ampak samo pomagati,« je dejal Zdravko.

Zdravko se že mesece z avtobusom vozi iz Muća na splitsko tržnico, kjer ljudem deli pridelke. Kot je povedal za portal Index, je nekoč v samo 11 minutah razdal 200 domačih jajc. In teh 11 minut je bilo med najboljšimi v njegovem življenju, pravi. Razdelil je tudi že več kot 900 kilogramov blitve, čebule in krompirja pa tudi drugih pridelkov, ki zrastejo na njegovi zemlji.

Tudi njemu so pomagali, ko je bilo najhuje

Pred leti je Zdravko tudi sam doživel hudo tragedijo. Potem ko je leta 2019 v prometni nesreči izgubil ženo Dragico, je ostal sam z mladoletno hčerko. V tistih najtežjih dneh so mu pomagali ljudje, ki jih sploh ni poznal, danes pa to prijaznost vrača drugim. »Preselil sem se v Muć in se ukvarjam s kmetijstvom, kuham, perem in se borim, ker življenje gre naprej in nisem se prepustil žalosti. Skrbim za hčerko in mamo. Tudi meni so ljudje pomagali, zato mislim, da moram pomagati, kolikor morem. Najtežje mi je gledati, ko ljudje nimajo dovolj hrane in brskajo po zabojnikih. Vedno jim dam vse, kar imam, ko pridem v Split,« je srčni Dalmatinec povedal za omenjeni portal.

Splitčani so prepoznali Zdravkovo dobroto in stopili skupaj, da mu ponovno pomagajo. Ker nima vozniškega dovoljenja in mora pridelke v Split voziti z avtobusom, so zbrali denar za njegov vozniški izpit. »Zelo so me razveselili in to mi bo zelo olajšalo delo ter mi pomagalo, da bom še pogosteje prihajal in prinašal več stvari. Trenutno obiskujem šolo vožnje in upam, da kmalu naredim še izpit,« je dejal hvaležni Zdravko, ki je za svojo srčnost in nesebično pomoč prejel že več zahvalnih pisem iz Splita, Kaštela in občine Muć ter iz več združenj, nominiran pa je bil tudi za nagrado Ponos Hrvaške. Pravi, da ga veseli, ko ljudje prepoznajo in cenijo, kar počne, vendar mu nagrade niso najpomembnejše. Najbolj je srečen, ko nekomu polepša dan ali vsaj nekoliko olajša težko obdobje. In če s svojim zgledom koga drugega navdihne, da stori nekaj dobrega, je storil dovolj, pravi.