V Beli hiši se je zgodil zgodovinski zasuk. Donald Trump je po srečanju z evropskimi voditelji razkril, da je začel priprave na srečanje, ki bi lahko spremenilo potek vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je namreč po 40-minutnem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom napovedal, da bo do srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim prišlo že v naslednjih dveh tednih.
Srečanju dveh zagrizenih nasprotnikov bo sledil še tristranski sestanek z ZDA. V igri so varnostna jamstva za Ukrajino, obsežni orožarski posli v vrednosti sto milijard dolarjev in politične obljube, ki bi lahko Evropo in svet potisnile bliže miru – ali pa v novo krizo. Evropski voditelji so govorili o »zgodovinskem trenutku«, a hkrati opozorili, da Ukrajina ne sme biti prisiljena v predajo svojega ozemlja. Zelenski pa je sporočil: pripravljen sem sesti za isto mizo s Putinom.
Politični analitik Bogomil Ferfila je za Slovenske novice dejal, da je Putin sprva trdil, da se z Zelenskim sploh ne bo srečal, ker ta »ni izvoljeni predstavnik ljudstva«, saj da mu je mandat že pred nekaj leti potekel. Po njegovih besedah bi bilo srečanje lahko uspešno le, če bo prisoten tudi Donald Trump. »Če njega ne bo, si lahko prva dva hitro skočita v lase. Upam, da bo Trump tudi končal to, kar je začel. V tem primeru obstaja možnost, da se vojna resnično konča,« je povedal Ferfila. Po njegovem mnenju se je Zelenski pod Trumpovim pritiskom – »verjetno s težkim srcem« – strinjal, da del Ukrajine ostane Rusiji, saj »brez ZDA Ukrajina nima izbire«.

Ferfila je poudaril, da bo pri doseganju premirja ključno sodelovanje ZDA. FOTO: Andrew Caballero-reynolds Afp
Na vprašanje, ali bo Ukrajina prisiljena v kompromis, je Ferfila zatrdil, da se bo moral Kijev sprijazniti s tem, da se zasedenih 20 odstotkov ozemlja ne bo vrnilo. »Kompromisa ne bo. V ustavi sicer piše, da se Ukrajina ne more odpovedati svojemu ozemlju, a so pravniki že našli rešitev: odvzem za določeno časovno obdobje. Tako bo volk sit in koza cela. Podobno je v Gruziji in Moldaviji, kjer so ruske čete prav tako zasedle območja z rusko manjšino,« meni strokovnjak.
Ferfila je poudaril, da bo pri doseganju premirja ključno sodelovanje ZDA. »Putin ne pristaja na Nato v Ukrajini, dopušča pa prihod čet evropskih držav in ZDA. Trump pravi, da vojakov ne bo pošiljal, je pa pripravljen zagotoviti letalsko podporo. Zato lahko v prihodnosti pričakujemo evropske čete v Ukrajini. Ukrajinski general je pred kratkim celo izjavil, da bi rad videl britansko mornarico v Odesi,« je spomnil.

Ali bo vojne kmalu konec? FOTO: Florent Vergnes Afp
Na Putinovo obljubo, da v primeru mirovnega sporazuma ne bo več napadel Ukrajine niti katere druge evropske države, je Ferfila dejal: »Mislim, da se bo te obljube držal, saj prav veliko več niti ni sposoben narediti.«
Na koncu je dodal, da se Ukrajini obeta scenarij, ki ga poznamo iz Moldavije in Gruzije. »Gre za t. i. zamrznjeni konflikt, kjer so na ozemlju suverene države prisotne ruske čete, teh območij pa nihče uradno ne prizna, razen morda Belorusije in Severne Koreje. V praksi pa tam deluje ruska vojska in gospodarstvo. Že dolgo trdim, da se bo vojna končala, ko bo Rusija zasedla jugovzhodni del Ukrajine – in to se zdaj očitno res uresničuje,« je sklenil strokovnjak.