Ste slišali? Pol tisočletja smo gledali napačen svet

Generalna skupščina Združenih narodov je glasovala za nov zemljevid sveta, na katerem je Afrika večja, Severna Amerika in Evropa pa manjši. Sledilo je ogorčenje v Washingtonu. Novi zemljevid – znan kot kartografska projekcija Equal Earth, ki jo je sooblikoval Slovenec Bojan Šavrič, izboljšuje »natančnost kartografskega prikaza sveta«, navaja resolucija ZN. Resolucijo je podprlo 164 držav, medtem ko so ZDA glasovale proti njej, šest drugih držav pa se je vzdržalo.

Bojan Šavrič FOTO: Osebni arhiv

Zunanji minister Toga Robert Dussey, ki je resolucijo predlagal, je dejal, da zemljevidi usmerjajo izobraževanje, spodbujajo domišljijo in vplivajo na kolektivno dojemanje.

»Zato nikoli niso nevtralni; ko prikazujejo izkrivljeno podobo našega planeta, tvegajo, da bodo ohranjali netočno upodobitev, ki se prenaša iz generacije v generacijo.« Združene države Amerike so resolucijo ostro kritizirale, češ da zaradi takšnih ukrepov »ta institucija izgublja verodostojnost«.

»Namesto da bi se osredotočali na resnične probleme … ta organ razpravlja o kartografskih projekcijah iz 16. stoletja in njihovi vlogi pri spodbujanju odškodnin in kognitivne pravičnosti,« je pred glasovanjem dejala predstavnica ZDA Yaryna Ferencevych. Medtem se ameriški predsednik Donald Trump precej ukvarja z zemljepisnimi imeni, kot je na primer Ontarijsko jezero.

Glasovanje OZN ni zavezujoče, vendar bo prineslo spremembe na zemljevidih, ki jih uporabljajo institucije po vsem svetu.

Uporabite globus!

Obstaja več različnih projekcij našega sveta, najbolj razširjena je okoli pol tisočletja stara Mercatorjeva, ki se uporablja skoraj povsod – najdemo jo na zemljevidih v učilnicah, v spletnih pregledovalnikih, obvezna je v pomorstvu. Leta 1569 jo je zasnoval in na svojih zemljevidih uporabil Gerardus Mercator. Na njegovi projekciji so poldnevniki in vzporedniki ravne črte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. Vendar se na tej projekciji močno popačijo velikosti celin, bolj ko gremo proti tečajema, večje je popačenje.

Na Mercatorjevi projekciji sta na primer Grenlandija in Afrika videti približno enake velikosti, v resnici pa je afriška celina 14-krat večja od Grenlandije. Prav zato si je predvsem Afriška unija, ki združuje 55 držav, prizadevala za uporabo projekcije Equal Earth ali ekvivalentne Zemljine projekcije, pri razvoju katere je sodeloval tudi Slovenec Bojan Šavrič – alumen fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki živi in dela v Kaliforniji.

Ta projekcija iz leta 2018 države in celine prikazuje v njihovih realnih velikostih. Izbira kartografske projekcije je za kartografe velik izziv.

Veličine, kot so velikost, oblika ali razdalja, je na Zemlji mogoče natančno določiti. Pri preslikavi zemeljskega površja na ravnino pa je brez popačenj mogoče ohraniti le nekatere od njih. »Vsaka karta svet popači,« je v lanskem pogovoru za Delovo Znanost pojasnil dr. Dušan Petrovič s Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. »Krive ploskve na ravnino ne moremo preslikati, ne da bi se pri tem kaj deformiralo. In v splošnem se vedno deformirajo koti, površine ali dolžine. To so tri osnovne veličine in vedno je le stvar izbire, čemu damo poudarek.«

»Mercatorjeva projekcija ohrani oblike, a se deformirajo površine, kakšna druga projekcija ohrani površine, tretja dolžine, toda samo v eni smeri, nekatere projekcije ne ohranijo ničesar. Če ohranimo eno veličino, se druge deformirajo.« Glede na namen zemljevida se kartografi odločijo, katere veličine je najpomembneje ohraniti. To določa, katero projekcijo je treba uporabiti. Na primer, konformni zemljevidi, ki ohranjajo kote, prikazujejo prave oblike območij, vendar izkrivljajo površine. Zemljevidi s pravilnimi površinami izkrivljajo obliko in smer, a prikazujejo prave relativne velikosti vseh območij.

Equal Earth je nova psevdocilindrična projekcija za svetovne zemljevide z nepopačenimi površinami, njene ukrivljene strani nakazujejo sferično obliko Zemlje, ravne vzporednice pa olajšujejo primerjavo, kako daleč na sever ali jug so kraji od ekvatorja. »Kotopravilne ali konformne projekcije ohranijo kote in oblike, najbolj pa deformirajo površine. Ekvivalentne pa ohranijo površine, a najbolj deformirajo oblike. Zdaj tukaj vlogo igra tudi sama razporeditev sveta. Območja na sredini karte so manj popačenih oblik, bolj ko gremo proti robu, bolj se to spreminja, Avstralija, denimo, je že bolj popačena,« je pojasnil Petrovič.

Za pravilno predstavo o svetu bi bilo najbolje, da bi že v šolah uporabljali različne zemljevide sveta, »a otrokom je težko razložiti, zakaj različne projekcije, še odrasli imamo s tem težave«, je dejal dr. Petrovič. Še najbolje je, da uporabimo globus.