Štiri leta po vrnitvi talibanov represija še narašča

Minila so štiri leta, odkar so talibani znova vkorakali v Kabul in prevzeli oblast v Afganistanu. Kljub obljubam o miroljubni vladavini so zaostrili politiko zatiranja manjšin ter pravic žensk in deklet. Amnesty International opozarja na razgradnjo pravnega sistema v državi in poziva talibanske oblasti k vzpostavitvi vladavine prava.

Talibani so se na oblast v Afganistanu vrnili skoraj natanko dvajset let po ameriški invaziji z mednarodno podporo, ki je sledila terorističnim napadom na ZDA 11. septembra 2001. Po vsega desetih dneh ofenzive so ob ameriškem umiku 15. avgusta 2021 vstopili v Kabul, ga zavzeli brez boja in s tem de facto prevzeli tudi oblast v državi.

Minuli konec tedna so proslavili obletnico prevzema oblasti v Afganistanu. FOTO: Wakil Kohsar/AFP

Gospodarstvo je nazadovalo. Več kot polovica od 42 milijonov prebivalcev je odvisna od humanitarne pomoči, z akutno negotovostjo glede preskrbe s hrano pa se po podatkih generalnega direktorata za humanitarno pomoč (Echo) pri Evropski komisiji sooča skoraj 15 milijonov ljudi.

Talibanskih oblasti ne priznava nobena država

Nevladne organizacije opozarjajo na slabšanje razmer na področju človekovih pravic ter diskriminacijo verskih in etničnih manjšin. Še posebej pa izpostavljajo kršenje pravic žensk in deklet: Afganistan je edina država, kjer je bilo dekletom in ženskam prepovedano srednješolsko in univerzitetno izobraževanje, hkrati pa se borijo z velikimi ovirami pri zaposlovanju ter svobodi gibanja, zbiranja in govora. Organizacija Human Rights Watch opozarja tudi na primere pridržanja novinarjev in kritikov režima.

Odkar so talibani prevzeli oblast, je bil pravni sistem v državi nadomeščen z versko utemeljenim sistemom, oblikovanim po strogi razlagi islamskega šeriatskega prava, opozarja Amnesty International, ki dodaja, da talibanski pravosodni sistem temelji na strahu, prisili in nadzoru, kar še posebej občutijo ženske.

Talibanskih oblasti tudi štiri leta pozneje ne priznava nobena država, vendar je mednarodna skupnost zaradi humanitarne krize in grožnje Islamske države ohranila dialog z njimi. Junija lani so se denimo talibani prvič udeležili konference pod okriljem OZN, na kateri so razpravljali o razmerah v Afganistanu. Medtem ko so zahodna veleposlaništva v Kabulu zaprta, so Pakistan, Kitajska, Rusija, Iran in nekatere srednjeazijske države s Kabulom vzpostavile diplomatske odnose.