Strah se je naselil med tujce v Nemčiji: »Spakirajmo kovčke, dokler ni prepozno!«

Nemška politična krajina se hitro spreminja. AfD je na nedavnih deželnih volitvah v Saški-Anhaltu osvojil skoraj 44 odstotkov glasov in 39 od 83 sedežev. S tem je prepričljivo premagal krščanske demokrate CDU, ki so dobili okoli 17 odstotkov glasov, vendar AfD kljub izjemnemu rezultatu ni osvojil absolutne večine. Tudi na zvezni ravni stranka po aktualnih meritvah uživa podporo približno 28 odstotkov volivcev.

Nemški medij Focus se je odpravil v berlinski Kreuzberg, eno najbolj multikulturnih četrti nemške prestolnice, ter objavil mnenja prebivalcev migrantskih korenin, ki so množično zaskrbljeni.

Bo Nemčija migrantom še obljubljena dežela?

Petdesetletni Hasan je v Berlin iz Ankare prišel pred 20 leti. Nemčija je zanj pomenila svobodo, demokracijo, strpnost in blaginjo. Zdaj pravi, da razvoj dogodkov spremlja z veliko zaskrbljenostjo. Po njegovem mnenju bi politični načrti AfD lahko pomenili začetek konca številnih vrednot, zaradi katerih je bila Nemčija zanj privlačna država za življenje. Če se proti AfD ne bo oblikovala dovolj močna politična večina, ne izključuje niti tega, da bi državo nekoč zapustil.

Podobno razmišlja 44-letni Omer, ki se je v Berlinu rodil turškim priseljencem. Sam je sicer zelo kritičen tudi do sedanje oblasti. Motijo ga visoke cene elektrike, goriva in najemnin, nezadovoljen pa je tudi z deli nemške migracijske politike. Kljub temu pravi, da za AfD ne bi glasoval. »Sovraštvo, ki ga širijo, je nevzdržno,« je dejal. Če bi AfD postal še močnejši in se prebil na oblast, bi se Omer z ženo in otroki preselil v Turčijo. To bi bila zanj skrajna odločitev, saj družina Nemčije v resnici ne želi zapustiti.

Drugačen pogled ima 22-letni Ahmed, Kurd iz Iraka, ki v Nemčiji živi sedem let. Čeprav ga po njegovih besedah rasizem, ki ga povezuje z AfD, žalosti, se strinja z ostrejšo politiko do tujcev, ki storijo kazniva dejanja. Meni, da bi morali takšni ljudje Nemčijo zapustiti. Sam trenutno opravlja manjše delo, želi dokončati izobraževanje, dobiti redno zaposlitev in si v Nemčiji ustvariti običajno življenje. Ker nima volilne pravice, na prihajajočih volitvah ne bo mogel glasovati.

Še izrazitejši je strah 48-letne Payiz, prav tako Kurdinje iz Iraka. V Berlinu živi že približno dve desetletji, ima nemško državljanstvo, vodi nepremičninsko agencijo in dela tudi kot pravna skrbnica. Njeni trije otroci študirajo na Dunaju. Pravi, da se je v Nemčiji doslej vedno počutila varno, po velikem uspehu AfD pa se je to spremenilo. »Prvič me je strah, da tukaj nisem več varna,« pravi. Nemško državljanstvo ji po njenem občutku ne daje več enakega občutka zaščite, saj jo zaradi njenega porekla drugi še vedno lahko dojemajo kot tujko. Povedala je, da je možnost izselitve postala ena glavnih tem pogovorov med ljudmi z migrantskimi koreninami, njena družina pa že razmišlja, katera država bi lahko bila njihova naslednja izbira.

Politična napetost se medtem stopnjuje pred novimi volitvami 20. septembra, ko bodo volivci odločali v Berlinu in Mecklenburg-Predpomorjanskem. V Berlinu je AfD trenutno precej šibkejši kot v Saški-Anhaltu: zadnje raziskave mu pripisujejo približno 17 do 18 odstotkov glasov. V Kreuzbergu je stranka na ponovljenih volitvah leta 2023 dobila le 3,7 odstotka glasov, približno polovica prebivalcev četrti pa ima migrantske korenine.