Medtem ko smo v prejšnjih poročilih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev Acea zasledili le dve kitajski imeni, druga so se očitno izgubila zaradi še skoraj nezaznavnih številk, je v aprilski statistiki malo drugače. Najdemo kar pet imen: Geely, SAIC (MG), BYD, Chery (Omoda/Jaecco) in Leapmotor. Ko seštejemo njihove deleže za obdobje od januarja do aprila, pridemo do 10,3 odstotka, medtem ko je bil lani v tem času skupni delež 7 odstotkov. Omeniti je treba, da je v skupini Geely zajet tudi Volvo Cars, ki je v njihovi lasti, a ga vendarle marsikdo še dojema kot evropsko znamko. Če Volvo izločimo, so povsem kitajske znamke pri dobrih 8 odstotkih. Ob tem povejmo, da kitajski proizvajalci ne prodajajo le električnih, ampak tudi hibridne in priključnohibridne izdelke.

Chery je zrasel za več kot trikrat. FOTO: Carlos Osorio/Reuters
Nekaterim kitajskim tekmecem ne gre ravno najbolje, nikjer ni zaslediti številk znamke Nio, prav tako ne skupine Great Wall Motor, evropska statistika kot pomembnejših ni zaznala niti številk skupine Dongfeng, ki je pri nas sicer že prisotna. Omenjena imena so sicer prodajo v Evropi letos večinoma močno povečala. Res je, da gre za rast s še zelo nizke osnove, a vseeno: BYD je po merilu registriranih avtomobilov zrasel za 150 odstotkov, Chery za več kot trikrat, Leapmotor za šestkrat. Edina bolj množična kitajska znamka, ki letos ne zmore večje rasti, je SAIC.
Kdo je torej letos izgubljal na njihov račun? Od pol od ene odstotne točke so izgubile skupine Volkswagen, Renault, Toyota in Hyundai, pa še manjša imena, kot sta Ford in Nissan. Med velikimi imeni sta pridobila Stellantis ter električna Tesla, za oba je treba reči, da sta imela lani slabše leto in sta izgubljala tržni delež.

Ali se bodo še naprej zajedali v delež Evropejcev, Japoncev in Korejcev ali pa si bodo v prodaji konkurirali tudi med seboj. FOTO: Cfoto/Reuters
Do kod lahko pridejo Kitajci v Evropi, je trenutno težko vprašanje. Dejstvo je, da nova imena še prihajajo oziroma se zaganjajo (Xpeng, Changan, Denza ...), da se obstoječa krepijo z novimi modeli, hkrati pa se dogovarjajo o lokalni proizvodnji bodisi povsem na novo bodisi s prevzemanjem delov neizkoriščenih zmogljivosti evropskih tekmecev. Tako sta dve možnosti: ali se bodo še naprej zajedali v delež Evropejcev, Japoncev in Korejcev ali pa si bodo v prodaji konkurirali tudi med seboj.
Nekaj nevarnosti zanje naj bi bilo tudi v tem, da so pri cenah zelo agresivni in da po navedbah portala Automotive News Europe vsaj v Nemčiji cena rabljenih vozil upada precej hitreje kot pri domačih proizvajalcih. Gašper Boncelj