
Galerija

Stari virusi se nenehno razvijajo, globalno segrevanje in rast prebivalstva pa ljudi vse pogosteje pripeljeta v stik z novimi virusi. Povečana mobilnost omogoča, da se okužbe hitro razširijo po vsem svetu. Zdravnik in raziskovalec nalezljivih bolezni Patrick Jackson z Univerze v Virginiji je za Independent opozoril na več virusov, ki bi lahko leta 2026 povzročili izbruhe ali se razširili na nepričakovana območja.
Gripa A ostaja stalna grožnja. Zadnja pandemija leta 2009 (H1N1, znana kot prašičja gripa) je v prvem letu zahtevala več kot 280.000 življenj, virus pa še vedno kroži. Posebno pozornost vzbuja visoko patogena ptičja gripa H5N1, ki so jo pri ljudeh prvič odkrili na Kitajskem leta 1997. Leta 2024 so virus prvič našli tudi pri molznih kravah v ZDA in se je ustalil v čredah v več zveznih državah. Prehod z ptic na sesalce vzbuja strah, da bi se virus lahko prilagodil ljudem, zabeleženi pa so bili tudi številni prenosi s krav na ljudi. Znanstveniki bodo leta 2026 pozorno spremljali znake, ali je H5N1 pridobil sposobnost prenosa s človeka na človeka – to bi lahko sprožilo novo pandemijo. Trenutna cepiva verjetno ne ščitijo pred tem sevom, razvijajo pa nova.
Mpox (opičje koze) je nalezljiva bolezen, ki lahko povzroči boleč izpuščaj, povečane bezgavke, vročino, glavobol ter bolečine v mišicah in hrbtu, pogosto pa tudi izrazito utrujenost. Odkrili so jo v 50. letih prejšnjega stoletja in je bila desetletja redka, večinoma v podsaharski Afriki. Kljub imenu virus predvsem okužuje glodavce. Mpox se širi z osebe na osebo predvsem ob tesnem stiku z okuženim, tudi med člani istega gospodinjstva. Tesen stik vključuje stik kože s kožo (dotikanje ali spolni odnos) ter stik usta–usta ali usta–koža (poljubljanje), lahko pa tudi stik iz oči v oči, ko govorimo ali dihamo zelo blizu, saj se lahko tvorijo kužne dihalne kapljice. Poznamo dve glavni genetski različici, klad I in klad II. Cepivo je na voljo, učinkovitih zdravil pa ni.
Virus so prvič opisali na Danskem leta 1958 pri opicah, ki so jih uporabljali za raziskave. Prvi zabeleženi primer pri človeku je bil leta 1970 – devetmesečni deček v Demokratični republiki Kongo. Po izkoreninjenju črnih koz leta 1980 in koncu cepljenja proti njim po svetu se je mpox postopoma znova pojavljal v srednji, vzhodni in zahodni Afriki. Leta 2022 se je globalni izbruh klada II razširil v več kot 100 držav, večinoma prek spolnih stikov. Število primerov je nato upadlo, vendar se je virus po svetu utrdil. Od leta 2024 narašča število primerov klada I v srednji Afriki, od avgusta 2025 pa so v ZDA zabeležili štiri primere pri osebah, ki niso potovale v Afriko. Kako se bodo izbruhi mpoxa razvijali leta 2026, ni jasno, tveganje za nadaljnje širjenje pa ostaja.
Virus Oropouche so odkrili v 50. letih na Trinidadu. Prenašajo ga komarji in drobne krvosesne mušice (obadi). Simptomi vključujejo vročino, glavobol in bolečine v mišicah; bolezen običajno traja nekaj dni, lahko pa povzroči dolgotrajno oslabelost in se tudi ponovi. Specifičnih zdravil ali cepiva ni. Desetletja je bil omejen na Amazonijo, od 2000-ih pa se širi po Južni in Srednji Ameriki ter na Karibih. V ZDA so primeri večinoma povezani s potovanji. Leta 2026 strokovnjaki pričakujejo nadaljnje izbruhe predvsem med potniki. Ker so prenašalci prisotni po vsej Severni in Južni Ameriki, tudi na jugovzhodu ZDA, bi se območje lahko še razširilo.
Po Jacksonovih navedbah se bo nadaljevalo tudi širjenje virusa čikungunja, število primerov ošpic pa v ZDA in drugod po svetu narašča zaradi upadanja cepljenja. Opozarja še, da je HIV lahko »pripravljen na vrnitev« – tveganje naj bi se povečalo zaradi motenj v mednarodni pomoči, kljub temu da so učinkovite terapije na voljo.