Svarili smo že leta 2012! Tudi Elon Musk napoveduje svet, v katerem nam ne bo treba več delati

Najbogatejši zemljan meni, da bi umetna inteligenca in roboti lahko povsem spremenili naš odnos do dela in denarja. Leto 2030 se medtem vse pogosteje pojavlja v napovedih prihodnosti trga dela – zanimivo pa je, da smo o prelomnem obdobju na Slovenskih novicah pisali že leta 2012. Predstavljajte si svet, v katerem vam zjutraj ni treba v službo. Ne zato, ker bi bili brezposelni, ampak ker delo za preživetje preprosto ne bi bilo več potrebno. Denar, kot ga poznamo danes, bi izgubil velik del pomena, večino potrebnega dela pa bi namesto ljudi opravila umetna inteligenca in roboti. 

Prav takšno prihodnost napoveduje Elon Musk. Milijarder je novembra lani na ameriško-savdskem investicijskem forumu dejal, da bi lahko v prihodnjih dvajsetih letih delo postalo stvar izbire. Primerjal ga je celo z vrtnarjenjem: zelenjavo lahko kupimo v trgovini, nekateri pa jo kljub temu pridelujejo doma, ker jih to veseli. Podobno naj bi nekoč veljalo za delo. Musk je prepričan, da bi lahko ob dovolj razviti umetni inteligenci in robotiki denar sčasoma postal nepomemben. Njegova vizija temelji na svetu, v katerem bi stroji lahko proizvedli toliko dobrin in opravili toliko storitev, da človeško delo ne bi bilo več glavni pogoj za njihovo zagotavljanje. Gre seveda za Muskovo napoved in ne za dejstvo, časovnica pa je precej daljša od treh let. 

Kaj se bo zgodilo do leta 2030?

Svetovni gospodarski forum (WEF) je v obsežnem poročilu o prihodnosti delovnih mest analiziral odgovore več kot tisoč delodajalcev, ki skupaj zaposlujejo več kot 14 milijonov ljudi. Kar 86 odstotkov vprašanih pričakuje, da bodo umetna inteligenca in tehnologije za obdelavo informacij do leta 2030 spremenile njihovo poslovanje. WEF ocenjuje, da bi širše spremembe v gospodarstvu do leta 2030 lahko povzročile ukinitev približno 92 milijonov današnjih delovnih mest, hkrati pa naj bi nastalo okoli 170 milijonov novih. Končni rezultat bi bil torej 78 milijonov delovnih mest več, čeprav bodo potrebna drugačna znanja in se bodo posamezni poklici znašli pod bistveno večjim pritiskom kot drugi. 

Med najhitreje rastočimi delovnimi mesti se pričakuje strokovnjake za umetno inteligenco in strojno učenje, velike podatkovne zbirke ter programske razvijalce. Na drugi strani naj bi upadalo povpraševanje po nekaterih administrativnih poklicih, blagajnikih in tudi grafičnih oblikovalcih. Ob tehnoloških znanjih pa naj bi ostale pomembne izrazito človeške sposobnosti – ustvarjalno razmišljanje, prilagodljivost in sodelovanje. WEF je letos objavil celo posebno analizo štirih možnih prihodnosti trga dela leta 2030. Pri tem napoveduje različne scenarije glede na hitrost razvoja umetne inteligence in pripravljenost ljudi ter podjetij na spremembe.

O letu 2030 smo pisali že leta 2012

Na Slovenskih novicah smo že aprila 2012 objavili članek z naslovom Nas leta 2030 res čaka globalni kolaps? V ospredju je bil znameniti model Meje rasti (The Limits to Growth), ki so ga raziskovalci z MIT v začetku sedemdesetih let pripravili za Rimski klub. Model je preučeval medsebojno povezanost rasti prebivalstva, industrijske proizvodnje, hrane, onesnaževanja in porabe neobnovljivih naravnih virov.

Avstralski raziskovalec Graham Turner je desetletja pozneje dejanske podatke primerjal z enim od scenarijev modela in ugotovil presenetljivo ujemanje. V scenariju nadaljevanja takratnih trendov so se večje gospodarske in družbene težave pojavljale okoli leta 2030. Tudi takrat pa ni šlo za napoved, da bo nekega določenega dne leta 2030 nastopil »konec sveta«, temveč za model možnega razvoja ob določenih predpostavkah.

Skrivnostni zapis iz leta 2012: »Ustavite Chat GPT!«

Leto 2012 pa z umetno inteligenco povezuje še ena precej nenavadna zgodba, o kateri smo na Slovenskih novicah pisali pred kratkim. Uporabniki omrežja X so namreč izbrskali objavo uporabnice z imenom Marieanne, ki je bila objavljena 5. oktobra 2012 in se glasi: »Stop Chat gpt!« oziroma »Ustavite Chat gpt!«. Datum je pritegnil ogromno pozornosti predvsem zato, ker je zapis nastal kar desetletje pred javno predstavitvijo ChatGPT novembra 2022 in tri leta pred ustanovitvijo podjetja OpenAI leta 2015. Nenavadno naključje je zato na spletu sprožilo celo teorije, da naj bi šlo za sporočilo »časovnega potnika«, ki je ljudi želel posvariti pred umetno inteligenco.