Svet v paniki: črna smrt trka na naša vrata

Kuga je ena izmed hudo nalezljivih bolezni, ki je v zgodovini že večkrat zahtevala več milijonov žrtev. V srednjem veku je v Evropi umrla kar tretjina tedanjega prebivalstva. Črna smrt je v Evropi kosila tudi v kasnejših stoletjih, a v sodobnem času je na našem območju niso več zaznali. Toda to bi se lahko po prepričanju strokovnjakov kmalu spremenilo.

Prepričani so, da bi lahko nova epidemije kuge kmalu znova udarila, na Madagaskarju je namreč črna smrt že vzela 120 življenj.

Ker je kuga zelo hitro prenosljiva, so izdali opozorila tudi za Kenijo, Tanzanijo, Etiopijo, Južno Afriko, Mozambik in Mavricij. Ogroženost je velika, saj lahko do epidemije pride že, če ena okužena oseba sede na letalo, zakašlja ali kihne. Tako se bolezen že lahko prenese.

Profesor mikrobiologije in imunologije na teksaški univerzi je poudaril, da si gotovo nihče ne želi, da bi spet prišlo do epidemije kuge, in da se ta lahko razširi izjemno hitro.

»Srečevali smo se z bubonsko kugo, tukaj pa gre za pljučno obliko, ki je najtežja izmed vseh. Če je ne odkrijemo pravočasno, lahko smrt nastopi izjemno hitro,« je še dejal.

Simptomi kuge so mrzlica, vročina, glavobol in nastanek bul v dimljah. Če bolezni ne odkrijejo hitro, se lahko razširi na krvni obtok in kasneje na pljuča. Pri septični kugi pride do notranjih in podkožnih krvavitev, zato se pojavijo na telesu črne lise. Od tod tudi ime zanjo – črna smrt.