Švicarska garda varuje papeža že od leta 1506, to so zahteve za rekrute (VIDEO)

Redko sta tradicija in sodobnost tako tesno prepleteni kot pri Švicarski gardi. Švicarska garda varuje papeža in njegovo rezidenco že od leta 1506 – in to se do danes ni spremenilo. Gardisti so pripravljeni, če bi bilo treba, žrtvovati svoje življenje za zaščito papeža.

Stari morajo biti med 19 in 30 let. FOTO: Š Stefano Rellandini, Reuters

Papeška švicarska garda je bila ustanovljena s strani papeža Julija II. in od takrat naprej varuje papeža. Gardisti morajo biti Švicarji, katoliške vere, moškega spola ter morajo imeti opravljeno osnovno vojaško usposabljanje v Švici. 

Življenje v Švicarski gardi

Gardisti, ki niso del švicarskih oboroženih sil, so v službi Rimskokatoliške cerkve pod vodstvom papeža, kateremu prisežejo zvestobo na slovesni prisegi na dvorišču Belvedere, velikem dvorišču Vatikanske palače. Slovesnost prisege poteka 6. maja, v spomin na dan leta 1527, ko je v obrambi papeža Klementa VII. med plenjenjem Rima umrlo 147 gardistov.

Kot je značilno za vsako elitno vojaško enoto, je konkurenca za sprejem med švicarske gardiste zelo velika. Novi rekruti morajo biti neporočeni rimskokatoliški moški s švicarskim državljanstvom, stari med 19 in 30 let, ter visoki najmanj 174 cm. Poleg tega morajo imeti poklicno diplomo ali zaključeno srednjo šolo ter opravljeno osnovno vojaško usposabljanje v švicarski vojski. Zgodovinsko gledano so morali novi rekruti dokazati tudi, da nimajo telesnih hib, častniki pa so tradicionalno prihajali iz plemiških vrst.

So elitna vojaška enota. FOTO:  Marko Feist

Po petih letih službovanja se gardisti lahko poročijo, če so stari najmanj 25 let. Poročeni gardisti se morajo zavezati, da bodo v službi ostali še najmanj tri leta, poroča Britannica.

Delovni dnevi gardistov vključujejo različna dežurstva, povezana z varovanjem papeža in njegove rezidence. Poleg tega obstajajo tudi številne možnosti za preživljanje prostega časa. Za prehranske potrebe v menzi skrbi pet redovnic Albertink iz Poljske. Na jedilniku sta švicarska in italijanska kuhinja. Zunaj kasarne pa ponuja Rim še več – izvrstna italijanska kulinarika z mnogimi regionalnimi specialitetami obeta pravi užitek v osupljivem okolju tega starodavnega mesta.

Bivališča švicarskih gardistov se nahajajo na vzhodnem robu mesta, severno od Trga svetega Petra in ob Vatikanski palači. Gardisti v povprečju delajo šest ur na dan, vendar so nekateri dnevi zahtevnejši in lahko obsegajo do 12 ur službe. Njihova kapela je posvečena svetima Martinu in Sebastijanu, njihovo pokopališče pa je Campo Santo Teutonico, ki se nahaja v bližini bazilike svetega Petra.