Ta država v Evropi pod hudim pritiskom: velik porast kriminala, povezanega z mladimi moškimi iz Severne Afrike

Švicarske oblasti se soočajo z vse večjim pritiskom zaradi porasta kriminala, povezanega z mladimi moškimi iz Severne Afrike, ki prehajajo skozi azilni sistem v državi. Več kantonov opozarja, da ponavljajoči storilci preobremenjujejo policijo in tožilstva, čeprav so njihove možnosti za pridobitev azila praktično nične.

Prosilci za azil iz Alžirije, Maroka in Tunizije nesorazmerno zastopani v primerih tatvin in manjših kaznivih dejanj

Na težavo je opozoril časnik »NZZ am Sonntag«, ki je poročal, da prosilci za azil iz Alžirije, Maroka in Tunizije niso le skoraj vedno zavrnjeni, temveč so tudi nesorazmerno zastopani v primerih tatvin in manjših kaznivih dejanj v več delih Švice. Težava je zlasti izrazita v nemško govorečih kantonih, kjer navajajo, da so prisiljeni povečati patruljiranje, pospešiti kazenske postopke in okrepiti koordinacijo, da bi preprečili kazniva dejanja, še preden osumljenci izginejo, ponovno storijo kazniva dejanja ali odpotujejo dalje.

Pijani azilanti z Viča grdo razgrajali na avtobusu številka 6? To je za Slovenske novice potrdila PU Ljubljana

Po najnovejših podatkih je lani 2.127 Alžircev vložilo prošnjo za azil v Švici, vendar jim je bila zaščita odobrena le v 0,3 odstotka primerov. Ustrezni stopnji sta bili 0,7 odstotka za Maročane in 2,5 odstotka za Tunizijce, kar je bistveno manj kot pri prosilcih iz držav, kot sta Eritreja in Afganistan. Kljub tem zanemarljivim stopnjam odobritve švicarske oblasti še naprej obravnavajo veliko število vlog iz arabskih držav, pri čemer prosilcem omogočajo, da ostanejo v državi med postopkom in pogosto tudi po njegovem zaključku.

Glavna problematična skupina

Študija svetovalnega podjetja Ecoplan, pripravljena za zvezno vlado in kantone, je prosilce za azil iz Severne Afrike opredelila kot glavno problematično skupino v kriminalni statistiki. V poročilu je navedeno, da je sicer njihov čas bivanja v Švici običajno kratek, vendar je skoraj 60 odstotkov njih v tem obdobju obtoženih katerega od kaznivih dejanj. Vpleteni moški se pogosto označujejo z izrazom »Harraga«, ki se uporablja za mlade migrante iz Severne Afrike, ki potujejo brez dokumentov in za katere pravijo, da »zažgejo svoje papirje«.

Incident pred azilnim domom v Ljubljani: »Strah nas je! Na nas so se spravili s palicami.«

Varnostni uradniki v več kantonih zdaj trdijo, da so razsežnosti problema lahko celo večje, kot kažejo te številke. V kantonu Thurgau je nedavno varnostno poročilo izpostavilo porast tatvin iz vozil za 242 odstotkov, pri čemer se je število primerov povečalo s 74 na 253. Po poročilu so polovico raziskanih primerov storili prosilci za azil iz Severne Afrike.

Stalno ponavljanje kaznivih dejanj

Podobna opozorila so bila izdana tudi drugod. V Zürichu je direktor za varnost Mario Fehr izjavil, da so Alžirci in Maročani še posebej izstopajoči pri tatvinah vseh vrst. V St. Gallenu je kantonalna vlada navedla, da osebe iz Magreba močno zaposlujejo tako policijo kot tožilstva s tatvinami mobilnih telefonov, vlomi v avtomobile in stanovanja. Florian Schneider, tiskovni predstavnik kantonalne policije St. Gallena, je povedal, da se z nekaterimi storilci srečajo večkrat v nekaj urah. »Nekatere ponavljajoče storilce smo videli trikrat v enem dnevu,« je dejal in opisal začaran krog za organe pregona, ki ga povzročata šibek odvračilni učinek in stalno ponavljanje kaznivih dejanj. Prav tako je navedel, da policisti redno naletijo na osumljence, ki so »pogosto nagle jeze in zelo nasilni«.