
Galerija

Finska načrtuje odpravo dolgoletne prepovedi posedovanja jedrskega orožja na svojem ozemlju. Gre za ukrep, za katerega vlada trdi, da bi državo bolje uskladil s politiko odvračanja zveze Nato.
Minister za obrambo Antti Häkkänen je izjavil, da sta se varnostno okolje Finske in Evrope od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 temeljito in bistveno spremenila, je navedel BBC. Nordijska država se je odpovedala desetletjem vojaške nevtralnosti, da bi se leta 2023 pridružila Natu, saj narašča zaskrbljenost zaradi grožnje, ki jo predstavlja Rusija.
V skladu s finskim zakonom o jedrski energiji iz leta 1987 so uvoz, proizvodnja, posedovanje in razstrelitev jedrskih eksplozivov na finskem ozemlju prepovedani celo v času vojne. Novi vladni predlog bi to spremenil in omogočil »vnos jedrskega orožja na Finsko ali njegov prevoz, dostavo ali posedovanje, če je to povezano z vojaško obrambo Finske«. Predlog finske vlade zahteva spremembe tako zakona o jedrski energiji kot kazenskega zakonika. Njena vladajoča desnosredinska koalicija je sporočila, da je bil predlog poslan v posvetovanje do 2. aprila, preden bo uradno predstavljen.
Ruski odziv
»Z namestitvijo jedrskega orožja na svojem ozemlju Finska začenja predstavljati grožnjo za nas,« je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. »In če nas bo Finska ogrozila, bomo sprejeli ustrezne ukrepe,« je opozoril Peskov.
Finska si z Rusijo deli 1340 kilometrov dolgo mejo, najdaljšo med vsemi članicami EU ali Nata, njeni voditelji pa so večkrat opozorili, da se je varnostno okolje v državi po ruski invaziji na Ukrajino poslabšalo. Država je aprila 2023 postala 31. članica Nata, kar se na splošno šteje za strateški korak nazaj za ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je dolgo kritiziral širitev vojaškega zavezništva proti vzhodu.