Ta mizar in slikopleskar se je na križ pribil že 36-krat

Tako kot vsako leto na veliki petek so na Filipinih tudi letos potekala križanja, s katerimi verniki izkazujejo svojo pobožnost, prosijo za odpuščanje grehov ali izkazujejo hvaležnost oziroma poskušajo le uprizoriti trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Spet drugi le nosijo lesene križe oziroma se bičajo.

Najbolj znan med njimi je Ruben Enaje, mizar in slikopleskar ter nekdanji gradbeni delavec, ki se da križati vsako leto že od leta 1986, z izjemo obdobja med letoma 2020 in 2022, ko je bila praksa prekinjena zaradi pandemije covida-19. Letos je bil na križ pribit že šestintridesetič. Vsakič se z 10-centimetrskimi žeblji pribije na lesen križ skozi dlani in stopala, nato pa ga s križem vred za približno pet minut dvignejo.

Danes 65-letni Enaje je bil nekoč gradbeni delavec in je padel z nedokončane stavbe v mestu Tarlac, vendar je padec preživel. Po dogodku se je odločil sodelovati pri križanju iz hvaležnosti bogu, ker mu je rešil življenje. Sprva se je nameraval križati »samo« devetkrat v zahvalo za preživetje, a je nadaljeval še z enim devetletnim obdobjem kot prošnja za ozdravitev hčere, ki je imela astmo, nato pa še z enim devetletnim ciklom za dobro zdravje svoje žene. Odtlej se vsako leto križa z drugim namenom.

Pokora vključuje bičanje.

Obredi križanja v velikem tednu so postali vsakoletna atrakcija za domače in tuje turiste. Mestna uprava podpira dogodek z zdravstveno, varnostno in logistično pomočjo za udeležence. Kljub priljubljenosti pa je Enaje v nekem intervjuju priznal, da dobi tudi precej kritik. Danes, v dobi družbenih omrežij, se namreč še pogosteje sooča s sovražnimi komentarji in posmehom, nekateri mu očitajo, da to počne zaradi slave ali denarja.

Sporno prakso je poskušal v preteklosti neuspešno preprečiti neki katoliški duhovnik, ki je ustavil procesijo in udeležence pozval, naj prenehajo, se spominja Enaje. Duhovnik je menil, da ni potrebe po trpljenju, saj je Jezus že trpel namesto njih na križu.