Tako se je znašel računovodja: podjetje oškodoval za 50.000 evrov in denar porabljal za lastne obveznosti

Primer opozarja na pomen doslednega finančnega nadzora in premišljene izbire zunanjih izvajalcev računovodskih storitev. Čeprav številna mala in srednje velika podjetja vodenje poslovnih knjig zaupajo zunanjim strokovnjakom, odgovornost za pregled nad denarnimi tokovi ostaja na strani poslovodstva.

Strokovnjaki s področja korporativnega upravljanja opozarjajo, da so redni pregledi transakcij, dvofazno potrjevanje plačil, jasna razmejitev pristojnosti ter občasne zunanje revizije ključni varovalni mehanizmi. Prav tako je priporočljivo, da imajo podjetja neposreden vpogled v bančne izpiske in sprotno spremljanje odlivov s transakcijskih računov.

Zaupanje je temelj poslovnega sodelovanja, vendar mora biti podprto z nadzornimi mehanizmi. Dolgotrajne nepravilnosti se namreč pogosto razkrijejo šele ob podrobnejšem finančnem pregledu ali ob spremembi odgovorne osebe.

Po zaključku kriminalistične preiskave policija poda poročilo pristojnemu državnemu tožilstvu, ki presodi, ali so zbrani dokazi zadostni za vložitev obtožnice. V primeru potrditve suma kaznivega dejanja zlorabe zaupanja pri gospodarskem poslovanju lahko sledi kazenski postopek pred pristojnim sodiščem.

Hrvaška kazenska zakonodaja za tovrstna kazniva dejanja praviloma predvideva denarno kazen ali kazen zapora, pri čemer je višina kazni odvisna od okoliščin primera, višine povzročene škode ter morebitnih oteževalnih ali olajševalnih okoliščin. Sodišče lahko ob tem odredi tudi povračilo protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma povrnitev škode oškodovanemu podjetju.