OBLETNICA PRISTANKA NA LUNI

Teorija zarote ali ne: Tito naj bi prodal vesoljske skrivnosti ZDA (VIDEO)

Pred 51 leti se je zgodil zgodovinski podvig, spremljajo ga različne teorije in razlage.

FOTO: Zika Milutinovic, Reuters

M. U.

20. 7. 2020 | 18:49

20. 7. 2020 | 21:53

3:36

A+A-

Mineva 51 let, odkar je vesoljska odprava Appolo 11 popeljala prvega človeka na Luno. In mit je včasih večji od resničnosti, kar je pokazal dokumentarec HBO Houston, imamo problem! (Houston, We Have a Problem!) režiserja Žige Virca iz leta 2016.

Film Houston, imamo problem! je psevdokomedija in še en prispevek k razpravam o teorijah zarot. Ta igrano-dokumentarni film namreč raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem več milijard dolarjev.

Izgubljeni načrti slovenskega pionirja kozmonavtike

Tako naj bi jugoslovanska obveščevalna služba Josipu Brozu Titu predstavila izgubljene načrte načrte slovenskega pionirja kozmonavtike Hermana Potočnika Noordunga za vesoljsko tehnologijo. Tito se tako odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambicioznega jugoslovanskega vesoljskega programa.

Marca 1961 naj bi ta program Jugoslavija prodala ZDA, dva meseca kasneje pa je predsednik je John F. Kennedy napovedal, da bodo Američani poslali človeka na Luno. In eden od inženirjev jugoslovanskega vesoljskega programa se odloči, da po mnogih letih spregovori o tem. Ivan Pavić se tako vrne v domovino 50 let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala v ZDA, kjer je delal za Naso.

20 julij 1969Leta 1969 ob 14.32 po takratnem srednjeevropskem času so s supertežko nosilno raketo Saturn 5 izstrelili Apollo 11. Človek je na Luni prvič pristal 20. julija 1969 ob 21:17:40 po srednjeevropskem času. To sta bila Neil Armstrong in Edwin Aldrin. Armstrong je ročno vodil plovilo in iskal primerno mesto za pristanek zunaj kraterja. Lunarni modul je po pristanku imel le še za od 10 do 40 sekund goriva, namenjenega pristajalnim manevrom.
Vse se je vendarle končalo srečno. Neil je na površje Lune stopil 21. julija 1969 ob 3:56:20 po srednjeevropskem času. Prve besede človeka na Luni so bile: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo«. Dvajset minut se je Armstrong po Luninih tleh sprehajal sam, nato pa mu je po isti poti sledil še Edwin Aldrin. Prvi sprehod astronavtov po drugem nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut.

V filmu skupaj s slovenskim upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger.

V filmu lahko vidimo tudi nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, objekt 505, strogo varovano bazo jugoslovanskega vojaškega letalstvu pri Bihaču, ki naj bi jo zgradili prav za potrebe jugoslovanskega vesoljskega programa.