
Galerija

Šestinštirideset let po smrti Josipa Broza Tita še vedno odmevajo podrobnosti njegovih zadnjih dni v ljubljanskem kliničnem centru. Kirurg in anesteziolog Predrag Lalević, ki je bil kar 16 let med zdravniki jugoslovanskega predsednika, je opisal tudi trenutek, ko je izklopil naprave, ki so Tita ohranjale pri življenju. Pred smrtjo naj bi Tito pel v ruščini in sanjal Kitajce, nvaja tportal.hr. Lalević je Tita spremljal na kar 106 potovanjih v tujino, zadnje štiri mesece njegovega življenja pa je bil član zdravniškega konzilija, ki ga je zdravil v Ljubljani. Prav njemu je na koncu pripadla težka naloga, da po smrti izklopi medicinske naprave.
Josip Broz Tito je uradno umrl 4. maja 1980 v Ljubljani Štiri dni pozneje so ga pokopali v Beogradu, v Hiši cvetja.
Po njegovih spominih so zdravniki tistega 4. maja 1980 dopoldne začeli hemodializo, toda Titov krvni tlak je močno padel in ga niso mogli več stabilizirati. Postopek so morali prekiniti, zdravstveno osebje pa se je zbralo ob njegovi postelji.
Lalević je pripovedoval, da je respirator še vedno deloval, toda stanje se je hitro slabšalo. Ob 15.05 je EKG pokazal ravno črto in srce je prenehalo biti. Zdravniki in medicinske sestre so po njegovih besedah še približno 15 minut molče stali ob postelji. Nato je Lalević pogledal najstarejšega člana konzilija, profesorja Bogdana Breclja. Ta mu je s kimanjem dal znak. Lalević je izklopil respirator, monitor EKG, srčni elektrostimulator in črpalko za dovajanje zdravil, nato pa so zapustili sobo. V poznejšem intervjuju je poudaril, da Tito takrat ni bil več živ in da naprav ni izklopil pred nastopom smrti.
Tportal ob Lalevićevih spominih navaja tudi, da se je pred javnostjo dolgo skrivalo, da ima Tito sladkorno bolezen. Kljub zdravstvenim težavam je še leta 1979 veliko potoval, med drugim v Sovjetsko zvezo, Irak, Sirijo, Jordanijo, Alžirijo, Libijo, na Kubo in v Romunijo. Ob prehodu v leto 1980 pa so se težave močno stopnjevale. Lalević je pripovedoval, da so Tita hudo mučile revmatične bolečine v nogah in da se je pri hoji opiral na palico. Med bivanjem v Karađorđevu naj bi postalo jasno, da trpi tako močne bolečine, da so se zdravniki odločili za takojšen odhod v Klinični center v Ljubljani.