To je Marta Kranjčec, prva posvečena devica na Hrvaškem: na roki nosi »posvetitveni prstan«

Marta Kranjčec iz Varaždina je prva ženska na Hrvaškem, ki je tudi uradno postala »posvečena devica«. Čeprav je že dvanajst let s »posebno zaobljubo trajnega devištva svoje življenje posvetila Bogu v molitvi in služenju«, je šele 2. februarja letos, na dan posvečenega življenja, v varaždinski stolnici od škofa Boža Radoša prejela tudi uradno dejanje posvetitve.

Svojo življenjsko pot je izbrala v devištvu, vendar ne kot članica kakšnega cerkvenega reda, temveč kot posvečena oseba, katere skupnost je krajevna Cerkev, njen predstojnik pa krajevni škof, piše Bitno.net. Marta se je rodila v Čakovcu 14. novembra 1983, odraščala je v Varaždinu, kjer živi še danes. Odraščala je v tradicionalni katoliški družini kot edinka, starši pa so jo poimenovali po sveti Marti iz Betanije, pri krstu pa je dobila še ime Marija.

Začutila je v najstniških letih

V najstniških letih je, kot pravi, čutila, da mora njena vera dozoreti. »Prišel je trenutek, ko je morala vera iz otroštva, ki sem jo prejela od staršev, postati moja. Zastaviti sem si morala vprašanja: kdo je zame Bog, zakaj hodim k maši in zakaj služiti drugim,« pojasnjuje. Preobrat se je zgodil, ko se je na pobudo veroučiteljice udeležila molitvenega srečanja mladih, ki ga je vodil  Damjan Koren. Ta skupina je pozneje postala jedro pastorale mladih Varaždinske škofije, Marta pa je v njej našla odgovore in »svojo vero konkretizirala«.

Po gimnaziji je vpisala na študij biologije na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Konce tedna je preživljala v Varaždinu, kjer je sodelovala v pastorali in zboru mladih Varaždinske škofije. Pozneje je bila pod vodstvom Tihomira Kosca imenovana za tajnico urada za mlade, pred tremi leti pa je postala tudi glavna koordinatorka trajnega evharističnega češčenja v Varaždinu, piše Bitno.net.

Med študijem je bila večkrat v partnerskem odnosu

Po diplomi, čeprav o delu v šoli ni razmišljala, je takoj dobila ponudbo za službo profesorice biologije, kar razume kot »znamenje Božje previdnosti«. V tistem času je intenzivno razmišljala o svoji življenjski poti.

»Med študijem sem bila v več zvezah. To so bili res krasni fantje, a nekje globoko v sebi sem vedela, da to ni moja pot. Čutila sem, da me Bog kliče v nekaj drugega,« pravi. Raziskovala je redovne skupnosti, vendar se nikjer ni začutila poklicane.

Takrat je začutila tudi močno spodbudo, da začne moliti za duhovnike. Začela je z enim očenašem na dan, molitev pa je sčasoma postajala vse bolj intenzivna.

Pred dvanajstimi leti je v pogovoru z Tihomirom Kosecem prvič slišala za poklic posvečene device, tako imenovano »tretjo pot«. Takrat je sprejela odločitev o načinu življenja, ki je bil pred kratkim tudi uradno potrjen. Gre za eno najstarejših tradicij v Cerkvi, pri kateri se ženske z zaobljubo trajnega devištva posvetijo Bogu, vendar ostanejo živeti v svetu, na svojih delovnih mestih. Njihovo življenje je posvečeno služenju Cerkvi.

Na roki nosi »posvetitveni prstan«

Ženska, ki začuti takšen klic, se oblikuje v svoji škofiji, po razločevanju pa škof vodi obred posvetitve. Marta velja za prvo posvečeno devico v novejšem času na Hrvaškem. Na roki nosi »posvetitveni prstan«.

»Ljudem je to nepojmljivo«

Priznava, da se srečuje tudi s predsodki. »Zdi se mi, da ljudi najbolj moti prav pojem devištva; nepojmljivo jim je, zakaj bi se kdo odrekel družini. Popolnoma mirna sem, ker vem, da kritike ne prihajajo brez razloga, ampak se za njimi skriva globoka prizadetost. Poskušam jih vzljubiti, jim ne zameriti in moliti zanje,« pravi.

»Če vem, zakaj sem poklicana živeti nekaj takega, ta stan dobi polni smisel. Vse, kar se je dogajalo v mojem življenju, ni bilo brez razloga in vse je končno dobilo smisel v trenutku, ko sem se pred svojo Cerkvijo in v poslušnosti škofu posvetila svojemu Ženinu.«