
Galerija

Bolivijski sajmiriji (Saimiri boliviensis) so izjemno prikupni. Z majhnimi, z belo dlako prekritimi obrazi z mandljevimi očmi spominjajo na plišaste otroške igrače, njihove spretnosti in norčije na drevesih pa so prava paša za oči. Nič čudnega, torej, da so v nekaterih delih sveta priljubljeni ljubljenčki, žal pa se ta ljubezen večinoma ne obnese najbolje. V nasprotju z mačkami se jih ne da navaditi, da bi hodili na stranišče na točno določen kraj, poleg tega se v okoljih zunaj svojega naravnega domovanja v tropskih gozdovih ne počutijo najbolje. Vajeni so življenja v skupinah, ki štejejo od 40 do 50 članov, zato jim samotno bivanje ljubljenčkov ne ustreza. So precej bistri, a tudi svojeglavi. Sajmiri, ki je zaigral v nanizanki o Piki Nogavički iz leta 1969, naj bi se med snemanjem glavni igralki polulal na glavo in ugriznil električarja.
Sajmiri naj bi se med snemanjem glavni igralki polulal na glavo.
Veliko bolje kot v človeških domovih in na snemanjih se počutijo v svojem naravnem okolju, v tropskih gozdovih Južne Amerike. Tam nabirajo sadje, semena, cvetove in oreščke ter lovijo žuželke in pajke, včasih celo manjše vretenčarje. V skupinah so glavne samičke. Te ostanejo v tropu tudi po tem, ko spolno dozorijo, samčki pa trop zapustijo in se pridružijo skupini samcev ali drugi mešani skupini. Na tak način narava poskrbi, da se sorodniki ne parijo med seboj. Pri njih velja, da mladiče vzgaja celoten trop. Zanje oblikujejo nekakšen vrtec, kjer se igrajo, medtem ko odrasli iščejo hrano. Podmladek ostane v tropu najmanj eno leto. Ena od nalog vsakega člana tropa je, da prečesava dlako drugim članom; tako odstranjuje zajedavce, umazanijo in kraste na težko dostopnih predelih telesa. Piki žuželk so jim zelo zoprni – da bi se jim izognili, pripravljajo naravni insekticid iz izločkov železnih kačic. Izloček nanesejo na dlako ter se zaščitijo pred piki. Zavedajo se, kako pomemben je počitek po kosilu. So dnevne živali, vendar si sredi dneva skoraj vedno privoščijo daljši odmor.
