
Galerija

Nad Evropo dobrih 80 let po koncu 2. svetovne vojne spet visi grožnja z morijo. Francoski obveščevalci so izsledili načrte za tarče ruske vojske v Evropi, ki jih povzema francoska televizija TF1. Zemljevid evropske države deli glede na ocenjeno stopnjo ruske grožnje. Med državami, označenimi z rdečo barvo kot najbolj verjetne tarče, je tudi ena, ki je Sloveniji presenetljivo blizu. Bodimo konkretni: od Bele krajine do države, ki utegne postati tarča Vladimirja Putina, je samo 55 kilometrov zračne razdalje. Govorimo o Bosni in Hercegovini. Da, Bosna in Hercegovina je označena kot edina država v regiji, ki je označena z rdečo.
Francoski TF1 je v oddaji La Matinale objavil pregled držav, ki naj bi bile glede na njihovo oceno bolj ali manj izpostavljene ruski grožnji. Na zemljevidu so države razdeljene v tri skupine. Zelena barva pomeni države, za katere naj bi bila nevarnost najmanjša. Med njimi so Španija, Portugalska, Italija in tudi Slovenija. Oranžno so obarvane države, ki naj bi bile bolj izpostavljene Moskvi, med drugim Francija, Nemčija, Velika Britanija in skandinavske države, a zaenkrat ni neposredne nevarnosti direktnega oboroženega napada nanje.
Največ pozornosti vzbujajo rdeče obarvana območja. TF1 med državami z najvišjo stopnjo ogroženosti izrecno omenja baltske države in Poljsko kot najbolj verjetne cilje prvega napada in Romunijo. Za slovenske bralce je posebej zanimiv še en detajl. Na grafiki TF1 je z rdečo barvo označena tudi Bosna in Hercegovina. To je država, ki je Sloveniji geografsko zelo blizu. Najkrajša zračna razdalja med ozemljema Slovenije ter Bosne in Hercegovine znaša približno 55 kilometrov, med državama pa leži Hrvaška. Dogajanje na območju Bosne zato za Slovenijo nikakor ni oddaljena geopolitična zgodba.

K sreči so tako Slovenija kot tudi vse okoliške države: Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška označene z zeleno barvo kot države, ki so pred Putinovim besom relativno varne. Varna je tudi Moskvi "bratska" Srbija, medtem ko sta Kosovo in Albanija označeni z rumeno barvo. Zemljevid, kakopak, tudi ni "uradni" seznam vojaških ciljev ali napoved ruskega napada, temveč novinarski prikaz ocene stopnje grožnje, ki so jo pripravili francoski obveščevalci.
Baba Vanga in Nostradamus sta enotna: Tretja svetovna vojna prihaja. Napovedi pravijo, da se tokrat ne bodo vojskovali le ljudje ...
Razprava prihaja v času, ko evropske države beležijo vse več varnostnih incidentov, povezanih z Rusijo ali so pripisani Rusiji. Nemška vlada je Rusijo denimo obtožila odgovornosti za poskus napada z eksplozivnim dronom na letališču Leipzig Halle 4. avgusta. Dron naj bi bil odkrit v bližini ukrajinskega letala, nemške oblasti pa so sporočile, da so značilnosti naprave ustrezale vzorcem, ki so jih že povezovali z ruskimi hibridnimi operacijami. Sredi septembra so Natova letala nad Litvo sestrelila dron, ki je vstopil v njen zračni prostor. Litovske oblasti tedaj niso dokončno potrdile njegovega izvora, dogodek pa je sprožil dodatno zaskrbljenost na vzhodnem krilu zavezništva. Posebej napeto je na Poljskem in v baltskih državah, kjer se pripravljajo na različne scenarije. Poljska utrjuje svojo vzhodno mejo, povečuje vojaško pripravljenost in želi okrepiti prisotnost ameriških vojakov.
Moskva obtožbe in opozorila evropskih držav zavrača. Rusko vodstvo vztraja, da Rusija ne načrtuje napada na evropske države. Vladimir Putin je septembra poudaril, da Moskva ne želi neposrednega konflikta z Evropo, obenem pa je opozoril, da bi morebitna napotitev evropskih vojakov v Ukrajino po ruskem stališču pomenila neposreden konflikt z Rusijo. Prav ta dvojnost, na eni strani uradna zagotovila Kremlja, na drugi pa vrsta incidentov, vojaških pritiskov in hibridnih operacij, je razlog, da številne evropske države svojo obrambo pospešeno krepijo.