Nekajurni pogovori v Moskvi med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškima odposlancema Stevom Witkoffom ter Jaredom Kushnerjem, ki naj bi poskušala najti pot proti koncu vojne v Ukrajini, po znanih informacijah niso prinesli bistvenega napredka. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sicer srečanje označil za »izjemno koristno« in pojasnil, da sta odposlanca predsednika Donalda Trumpa predstavila več zamisli o možnih rešitvah, a podrobnosti ni razkril. Po njegovih besedah so se dotaknili tudi gospodarskih vprašanj ter potencialnih velikih skupnih projektov. Putin je ob začetku pogovorov pred kamerami pohvalil Trumpova prizadevanja za končanje spopadov, ameriškim predstavnikom pa je sporočil, da Rusija na fronti dosega napredek in ostaja prepričana v svoje cilje.
Srečanju je prisostvoval tudi Putinov odposlanec za naložbe Kiril Dmitrijev, ki je obisk označil za »pomemben mirovni obisk«. Ameriška stran po pogovorih ni dajala izjav. Trumpovi odposlanci so se iz Moskve že odpravili proti Kijevu, kjer se bodo sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pred njihovim prihodom je Washington sicer nakazal možnost novega mirovnega predloga, ne da bi razkril podrobnosti. Zaradi obiska je bilo v Kijevu razglašeno začasno premirje. Putin je namreč ruski vojski ukazal tridnevno prekinitev napadov na ukrajinsko prestolnico, ki je bila pred tem tarča intenzivnih bombardiranj, Zelenski pa je potrdil, da se bo tudi Ukrajina do ponedeljka vzdržala napadov na Moskvo.

FOTO: Mikhail Metzel Afp
Kljub diplomaciji ostajajo stališča obeh strani izjemno oddaljena. Rusija vztraja pri zahtevah, ki jih je Putin opredelil že pred časom: Ukrajina bi morala prepustiti celotno ozemlje štirih regij, na katere se sklicuje Moskva, ter se odpovedati vstopu v zvezo NATO. Neimenovani vir blizu Kremlja je za Reuters razkril, da Putin ne namerava pristati na nikakršen dogovor o prekinitvi ognja na trenutni bojni liniji, dokler ruska vojska ne prevzame nadzora nad celotno regijo Doneck. Putin naj bi bil na podlagi poročil svojih poveljnikov prepričan, da bo ta cilj dosežen do konca leta, medtem ko zahodni vojaški analitiki glede na počasen tempo napredovanja to ocenjujejo kot malo verjetno.
Za Ukrajino so takšni pogoji nesprejemljivi in enakovredni kapitulaciji, saj Kijev zavrača predajo ozemlja, ki ga je obranil z velikimi žrtvami. Zastoj v pogajanjih spremlja tudi zaostrovanje na terenu; od zadnjih neuspešnih pogovorov februarja sta obe strani znatno okrepili zračne napade na cilje globoko v ozadju ter stopnjevali spopade na morju.