Trdijo, da gre res za Noetovo barko (FOTO)

Po Svetem pismu je Noetova barka pred približno 5000 leti med potopom rešila človeštvo in živali pred izumrtjem. Mednarodna skupina znanstvenikov trdi, da je našla ostanke slavnega plovila, in sicer v gomili 30 km južno od gore Ararat v Turčiji.

Durupinar leži blizu Ararata, kjer je po legendi pristala Noetova barka. FOTO: Eval Getty/Images

Domnevna barka s ptičje perspektive FOTO: Ancient Origins

Kamnita oblika Durupinar je 163 metrov dolga geološka struktura, sestavljena iz vrste železove rude, imenovane limonit. Znanstvenike sta že prej navduševali njena oblika in velikost, ki se ujemata s svetopisemskimi opisi barke, zdaj pa so dobili še dokaze, da je bila gomila pred 5000 leti resnično na poplavljenem območju. »Naše študije kažejo, da je bilo v tem obdobju življenje v tej regiji in da je bila na neki točki prekrita z vodo, kar krepi možnost, da se je zgodil katastrofalen dogodek velikih razsežnosti,« so povedali raziskovalci Tehniške univerze iz Istanbula ter univerz Agri Ibrahim Cecen in Andrews v Združenih državah.

V Svetem pismu je Noetu naročeno, naj zgradi čoln, ki ima »dolžino tristo komolcev, širino petdeset komolcev in višino trideset komolcev«. Čeprav so pretvorbe iz svetopisemskih enot zahtevne, so nekateri učenjaki za razlago uporabili mero egipčanski komolec, to je 52,4 cm. V tem primeru bi bila dolžina Noetove barke 157 m, kar je blizu dolžine tvorbe Durupinar. Poleg tega svetopisemsko poročilo navaja, da se je ladja ustavila na gorah Ararata – Durupinar je le 30 km od Ararata, najvišjega vrha Turčije.

Nekateri drugi znanstveniki teorijo o Noetovi barki izpodbijajo. Geologi trdijo, da gre zgolj za geološko značilnost in ne za ostanke ladje. Poleg tega so kamnine, ki naj bi predstavljale barko, precej starejše od kamnin, ki so doživele potop. Ne nazadnje pa les potrebuje milijone let, da se fosilizira. Nemogoče je, da bi se fosilizacija zgodila v le 5000 letih.