Tretjo svetovno vojno napovedal papež Frančišek? Hrvaški diplomat Stier: Glede Ukrajine »ne moremo biti optimisti«

Trenutne globalne napetosti se vse bolj prepletajo, pri čemer se dogajanje na Bližnjem vzhodu in ruska agresija na Ukrajino postopoma združujeta v večji globalni konflikt. Na to vplivata tako tesno sodelovanje med Iranom in Rusijo kot tudi ukrajinska napredna tehnologija brezpilotnih letalnikov, ki jo zdaj uporabljajo ameriške sile. Hrvaški evroposlanec in diplomat Davor Ivo Stier opozarja, da je v ozadju teh premikov neizogiben konec obdobja neprekinjene ameriške prevlade. »Papež Frančišek je že prej govoril o tretji svetovni vojni v kosih ali delih. Morda sicer ne moremo govoriti o pravi tretji svetovni vojni, vendar se ti deli zdaj nekako spajajo,« pojasnjuje Stier. Dodaja, da »pax americana, kakršna je vladala v obdobju globalizacije, ne obstaja več, saj se posamezni izzivalci vse bolj drznejo oporekati ameriški dominaciji.«

Diplomat pravi, da razmere v Iranu trenutno niso niti premirje niti odprta vojna, temveč nekakšna siva cona. Donald Trump strateških ciljev ni dosegel, saj mu ni uspelo spremeniti režima niti prevzeti nadzora nad Hormuško ožino. Benjamin Netanjahu ga je po Stierjevi oceni vpeljal v konflikt, iz katerega se je zdaj težko izmotati, zato Amerika na vsako iransko provokacijo odgovori s točkovnimi napadi na infrastrukturo in se nato hitro vrne k deeskalaciji. Zaradi tveganja popolne gospodarske blokade pomorskih poti, preko katerih poteka 90 odstotkov svetovne trgovine, do ameriške kopenske invazije najbrž ne bo prišlo. Teheransko vodstvo se namreč dobro zaveda, da mu nadzor nad strateškimi ožinami daje izjemno pogajalsko moč. »Mislim, da je Trump ali pa so vsaj njegovi svetovalci svobodno zavezani opozorilu, da ne obtiči in da se mu ne zgodi to, kar se je zgodilo Putinu,« meni Stier.

Vojno v Ukrajini bi lahko ustavil le človek, ki jo je začel: Vladimir Putin. FOTO: Sergey Bobylev Via Reuters

Putin izgubil vpliv, Kitajska vse močnejša

Medtem ko želi Vladimir Putin Rusiji vrniti status velesile iz časov Sovjetske zveze, je po Stierjevi oceni obtičal v nespametni agresiji na Ukrajino ter s tem izgubil vpliv drugod po svetu. Pravi globalni izzivalec Zahoda ostaja Kitajska, ki na svojo trenutno pozicijo gleda skozi zgodovinsko prizmo. »Prenos proizvodnje z Zahoda na Vzhod se je zgodil prav v obdobju globalizacije po koncu hladne vojne. Zgodil se je močan vzpon Kitajske, ki zdaj meni, da se le vrača na mesto, ki ji pripada. Iz kitajske perspektive je dominacija Zahoda le zgodovinska anomalija,« poudarja Stier. Kitajci po stoletju ponižanja zdaj znova odločno zahtevajo vlogo središča sveta.

Kljub visokim tveganjem za novo energetsko krizo Evropska unija tokrat ne bo ponovila ukrepov iz časov pandemije po Stierovi oceni. Ekspanzivna denarna politika bi nemudoma vodila v visoko inflacijo, zato se EU raje osredotoča na pospešeno elektrifikacijo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv. Na vojaškem polju je Ukrajina z inovativno uporabo dronov korenito spremenila koncept sodobnega vojskovanja in si popravila položaj, vendar hitrega konca vojne ni na obzorju. »Težko je govoriti o koncu vojne, saj bi jo lahko ustavil le človek, ki jo je začel, torej Vladimir Putin. Vendar ne vidim, da bi si to želel. Če bi se vojna ustavila, bi Rusi zahtevali polaganje računov, to pa z njihovimi voditelji ne poteka na miren način. Zato na žalost ne moremo biti optimisti,« sklene Stier.

Poleg tega se na mednarodnem odru odvijajo tudi pomembni premiki v zakulisju. Medtem ko se evropska zmerna desnica (kot je Giorgia Meloni v Italiji) vse bolj pomika proti političnemu centru, se v Latinski Ameriki odvijajo tihi razgovori. Washington vzpostavlja stike z novimi generacijami voditeljev na Kubi in v Venezueli, ki so pripravljeni obrniti hrbet Rusiji in Kitajski ter raje sodelovati z ZDA, še pravi hrvaški diplomat.