Trump članice Nata poziva k sestrelitvi ruskih letal, veleposlanik: »To bi bila vojna«

Ruski veleposlanik v Franciji Aleksej Meškov je v intervjuju za RTL izjavil, da bi sestrelitev ruskega letala v zračnem prostoru Nata pomenila vojno. 

Njegov komentar prihaja sredi naraščajočih napetosti med Moskvo in Natom. Zavezniki Moskvo obtožujejo večkratnih kršitev zračnega prostora v zadnjih tednih. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da morajo države Nata sestreliti ruska letala, ki kršijo zračni prostor zahodnega vojaškega zavezništva. To izjavo so pozdravile številne vzhodne članice.

Na vprašanje, kako bi Moskva reagirala, če bi sestrelili rusko letalo, je Meškov odgovoril: »To bi bila vojna.« Dodal je, da številna Natova letala pogosto kršijo ruski zračni prostor, a jih Moskva ne sestreljuje. Primerov ni navedel.

Poljska je medtem 10. septembra sestrelila najmanj tri ruske drone v svojem zračnem prostoru. Nekaj dni pozneje je brezpilotno letalo skoraj uro letelo nad Romunijo. Estonija je 19. septembra sporočila, da so tri ruska letala MiG-31 kršila njen zračni prostor za 12 minut.

Meškov je zanikal vse obtožbe o ruskih vdorih v zračni prostor Poljske, Romunije in Estonije ter ponovil uradno stališče Kremlja, ki zavrača tudi povezave s sumljivimi droni nad Dansko in Norveško.

Incidenti so dodatno zaostrili že napete odnose med Rusijo in Natom. Večina članic Nata močno podpira Ukrajino v boju proti ruski agresiji, ki se je začela februarja 2022. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na Telegramu ponovil, da Nato in EU vodita vojno proti Rusiji prek Ukrajine in da v konfliktu »sodelujeta neposredno«.

Bivši ameriški veleposlanik pri Natu Ivo Daalder je v članku za Politico zatrdil, da je Evropa že zdaj v vojni z Rusijo. Opozarja, da je Moskva več kot desetletje vodila odprt spopad v Ukrajini in da so trenutne bitke le del širše vojne proti Evropi.

Ker Moskva ni plačala nobene cene

Mesečni vdori dronov v Poljsko in Romunijo ter vdor ruskih lovcev v Estonijo po njegovem kažejo, da želi Moskva razdeliti Evropo in ZDA, oslabiti podporo Ukrajini ter ustaviti vojaško pomoč.

Daalder opozarja, da Evropa dolgo ni resno jemala ruskih dejanj – od atentatov do kibernetskih napadov – in da je s tem naredila veliko napako. Ker Moskva ni plačala nobene cene, je Kremelj v zadnjih treh letih stopnjeval svoje napade na Evropo.

Britanski šef obveščevalne službe MI6 Richard Moore ocenjuje, da Rusija nima sredstev za popolno podreditev Ukrajine: »Putin je ugriznil več, kot lahko prežveči.«

Moskva zdaj skuša doseči svoje cilje s slabljenjem evropske enotnosti. IISS poroča, da so se ruski napadi na evropsko infrastrukturo, povezano z vojno, od leta 2022 skoraj početverili.

Čeprav so se napadi letos zmanjšali, je to verjetno posledica upanja Kremlja, da bo Trumpova vrnitev v Belo hišo oslabila podporo Ukrajini. A Evropa je svojo pomoč še okrepila – z orožjem, financami, sankcijami in celo načrti za razporeditev varnostnih sil v Ukrajini.

Kaj storiti?

Putin se zato odziva z novimi pritiski: septembra je Moskva poslala drone na Poljsko in Romunijo ter vojaška letala v Estonijo. Evropa je sicer uspešno prestregla nekatere grožnje, a političnega odgovora ni bilo. Trump je celo dejal, da napad na Poljsko morda ni bil nameren, ter dodal, da »ne bo nikogar branil«.

Daalder opozarja: dokler Putin ne plača cene, bo Rusija nadaljevala z eskalacijo.

Evropa se zdaj sooča z vprašanjem, kaj storiti. Ena možnost je, da evropska letala in protizračni sistemi prestrezajo ruske drone in rakete nad Ukrajino. Druga možnost je jasno opozorilo, da bo vsak prihodnji ruski vdor v evropski prostor povzročil povračilno akcijo. Tretja možnost pa je oborožitev Ukrajine z zmogljivejšimi sredstvi za napade na ključne cilje v Rusiji.

Daalder zaključuje: Evropa je v vojni z Rusijo, pa če ji je to všeč ali ne – in skrajni čas je, da to spozna in ukrepa, poroča Slobodna Dalmacija.