Razmere na Bližnjem vzhodu se znova nevarno zaostrujejo. Kljub pogajanjem o končanju trimesečne vojne, ki je zahtevala že na tisoče življenj in močno zvišala svetovne cene energentov, so Združene države Amerike v četrtek zgodaj zjutraj izvedle nove napade na Iran. Kot je za Reuters pod pogojem anonimnosti potrdil ameriški uradnik, je vojska ciljala položaje, ki po oceni Washingtona ogrožajo ameriške sile in komercialni pomorski promet v Hormuški ožini. Ameriške sile so ob tem prestregle in sestrelile tudi več iranskih dronov, ki so predstavljali podobno grožnjo. Napadi so se zgodili v bližini iranskega letališča Bandar Abas. Odziv Irana je sledil nemudoma. Iranske oborožene sile so sporočile, da so v odgovor na nočne napade ciljale ameriško letalsko oporišče. Tuji mediji ob tem poročajo, da je bila napadena ameriška baza v Kuvajtu. Iz Kuvajta že poročajo o sirenah po vsej državi, tamkajšnja vojska pa je potrdila, da sistemi zračne obrambe aktivno odbijajo sovražne rakete in drone ter da je slišati številne eksplozije.
Zadnji napadi so se zvrstili po tem, ko so ZDA v ponedeljek izvedle tako imenovane obrambne udarce proti iranskim raketnim objektom in ladjam, ki naj bi poskušale nastaviti mine v Hormuški ožini. Teheran je že takratne napade obsodil kot grobo kršitev krhkega premirja, ki sta ga strani uskladili 8. aprila in sta ga do zdaj večinoma spoštovali. Prvotni spopadi širših razsežnosti so se sicer razplamteli 28. februarja z obsežnimi napadi ZDA in Izraela na Iran, na kar je Teheran odgovoril z napadi na Izrael in ameriške zaveznike v Zalivu ter z zaprtjem Hormuške ožine.

Ladje, zasidrane v Hormuški ožini, fotografirane iz Musandama v Omanu, 25. maja 2026. FOTO: Stringer Reuters
Zapleti pri pogajanjih in Trumpova opozorila
Novi vojaški spopadi resno ogrožajo mirovna pogajanja, ki so v zadnjih tednih zastala. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da s trenutnimi pogoji sporazuma, o katerem se pogajajo, ni zadovoljen. Čeprav sta obe strani konec prejšnjega tedna nakazali napredek, je Trump poudaril, da se pogajalcem ne mudi in zatrdil, da se Iran pogaja v položaju skrajne izčrpanosti, saj »nima druge izbire«, kot da doseže dogovor. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je prav tako potrdil določen napredek in interes, a dodal, da bo naslednjih nekaj ur in dni pokazalo, ali je možen nadaljnji premik. Nobeden od njiju pa ni razkril konkretnih nesoglasij med državama.
Dodatne napetosti povzročajo informacije o vsebini sporazuma. Iranska državna televizija je namreč objavila domnevni osnutek, ki predvideva umik ameriških sil iz regije, odpravo pomorske blokade iranskih pristanišč in ponovno odprtje Hormuške ožine, pri čemer bi ladijski promet v ožini skupno upravljala Iran in Oman. Poročilo ob tem ne omenja iranske opustitve jedrskih ambicij ali predaje zalog visoko obogatenega urana. Bela hiša je ta domnevni osnutek označila za popolno izmišljotino. Trump je odločno zanikal poročila, da razmišlja o ublažitvi sankcij proti Teheranu ali da bi dovolil Rusiji in Kitajski, da odstranita iranski visoko obogateni uran, saj bi to sprožilo val kritik v ZDA. Prav tako je ostro opozoril Oman, naj se ne vmešava: »Nadzorovali bomo Hormuško ožino, vendar je ne bo nihče obvladoval. To je del naših pogajanj. Želeli bi jo obvladovati. Nihče je ne bo obvladoval. To so mednarodne vode in Oman se bo obnašal kot vsi ostali, ali pa jih bomo morali dvigniti v zrak.« Trump je novinarjem ponovil, da bo ožina odprta takoj in da ZDA ne bodo sprejele pogojev, ki so trenutno na mizi, ter zaključil, da bosta obstajali le dve možnosti: »Ali to, ali pa bomo preprosto morali dokončati delo.«