
Galerija

Tik pred iztekom roka, ki ga je Iranu postavil ameriški predsednik Donald Trump, sta Washington in Teheran davi dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja ter začasnem odprtju Hormuške ožine. Dogovor o prekinitvi ognja naj bi po navedbah Washingtona sprejel tudi Izrael, poročajo tuje tiskovne agencije. Trumpov rok Iranu se je iztekel ob 2. uri po srednjeevropskem času, nekaj minut prej pa je pakistanski premier Šebhaz Šarif, ki je posredoval med ZDA in Iranom, sporočil, da prekinitev ognja začne veljati takoj. Veljala naj bi za spopade povsod, tudi v Libanonu.
Trump je nato na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da se je Islamska republika strinjala s »popolnim in takojšnjim ter varnim odprtjem Hormuške ožine«, zato je privolil v to, da za dva tedna prekine napade na Iran. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je prekinitev ognja na omrežju X opisala kot zmago za ZDA in predsednika Trumpa.
Ameriški predsednik je sporočil še, da se bodo z Iranom pogajali o sklenitvi dolgoročnega dogovora. Teheran je po njegovih besedah posredoval predlog v desetih točkah, ki predstavlja primerno podlago za pogajanja. Po navedbah iranskih medijev, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, iranski predlog predvideva, da Washington sprejme iransko bogatitev urana in odpravi vse sankcije. Iran zahteva tudi ohranitev nadzora nad Hormuško ožino. Pogajanja o predlogu naj bi se po navedbah Teherana začela v petek v Islamabadu.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je sicer potrdil, da imajo ladje dva tedna prost prehod skozi Hormuško ožino, če se bodo napadi na Iran prekinili. Dodal je, da to še ne pomeni konca vojne in da Teheran ne bo sprejel premirja, če nadaljnja pogajanja ne bodo uspešna. Po navedbah Bele hiše je v prekinitev ognja privolil tudi Izrael. Izrael, ki je Iran napadel hkrati z ZDA, nato pa zaradi napadov proiranskega gibanja Hezbolah sprožil še napade na Libanon, se na dogovor še ni odzval. Trump je v torek Iranu zagrozil s popolnim uničenjem, če ne bo upošteval njegovega ultimata in omogočil prostega prehoda ladij skozi Hormuško ožino. Skozi ožino gre sicer petina svetovne nafte in zaradi zaprtja so začele cene nafte v zadnjih tednih naraščati.
Po objavi dogovora o prekinitvi ognja so cene nafte že močno padle. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je cena nafte brent z junijskim dobavnim rokom padla na 92 dolarjev za sod, kar je najmanj od sredine marca. A to na cene na naših črpalkah še ne bo vplivalo takoj, saj se cene na borzi šele z zamikom poznajo v maloprodaji, že vrabci na strehah pa čivkajo o tem, da gre levji delež litra goriva na črpalki za razne dajatve in pristojbine državi.