

FOTO: Jonathan Ernst Reuters

JD Vance, arhivska fotografija. FOTO: Brandon Bell Getty Images Via Afp

Župan New Yorka, Zohran Mamdani. FOTO: Hiroko Masuike Via Reuters



V ZDA danes potekajo slovesnosti v spomin na teroristične napade 11. septembra 2001, v katerih je na območju Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku (WTC), Pentagona in polja pri Shanksvillu v Pensilvaniji umrlo skupaj 2977 ljudi. Spominske slovesnosti potekajo na vseh treh prizoriščih napadov. Osrednja slovesnost poteka na Manhattnu, kjer je v napadu na stolpnici dvojčka WTC umrlo skupaj 2753 ljudi. Slovesnost je tradicionalno nepolitična brez govorov, pri čemer svojci žrtev prebirajo njihova imena. Podobno je tudi v Pensilvaniji, govori pa potekajo v Pentagonu, kjer se je slovesnosti udeležil predsednik ZDA Donald Trump skupaj s prvo damo Melanio.
Na slovesnost v New Yorku so prišli vsi nekdanji še živeči predsedniki ZDA - Bill Clinton, Joe Biden, Barack Obama in George Bush mlajši, ki je vodil ZDA v času napadov in sprožil vojno proti terorizmu, ki je zajela med drugim Afganistan in Irak. Sedanjo vlado je zastopal podpredsednik JD Vance. Prišli so tudi nekdanji župani mesta, med njimi Rudy Giuliani, ki je vodil New York v času napadov, in si s tem kasneje skušal utreti pot do Bele hiše. Giuliani je razburjal z izjavo, da se sedanji župan Zohran Mamdani, prvi musliman na položaju, ne bi smel udeležiti slovesnosti.
Med slovesnostmi z minutami molka in trkanjem na zvonove zaznamujejo ključne trenutke napadov, med drugim v New Yorku v spomin na trenutke, ko sta letali treščili v stolpnici in ko sta se potem ti porušili. Zvečer bodo tudi ponovno prižgali dva svetlobna snopa, ki obujata spomin na porušeni stolpnici.
Odmeval je nastop vdove ene od žrtev Terry Strada, ki je prebrala ime svojega pokojnega moža in dodala kritiko Savdske Arabije. Največ ugrabiteljev letal je bilo po rodu Savdijcev, kakor tudi vodja teroristične mreže Al Kaide Osama bin Laden, ki naj bi napad ukazal. »Kako je mogoče, da 25 let še vedno ni pravice za vlogo, ki jo je imela Savdska Arabija pri tvojem umoru? Prišli smo končno do sodišča in dokazali, da je kraljevina spodbujala gnilo kulturo protiameriškega terorizma po svetu,« je povedala med drugim in kritizirala vse vlade od leta 2001 naprej, ker so ščitile Savdsko Arabijo. Trumpa je posebej pozvala, naj to spremeni in ukrepa, prisotnemu Vanceu pa se je zahvalila, da je prišel, in ga naprosila, naj njeno sporočilo prenese Trumpu.

Letos je ob 25. obletnici posebej izpostavljeno tudi dolgoletno zdravstveno breme napadov. Po podatkih organizatorjev in ameriških oblasti je v četrt stoletja zaradi bolezni v zvezi z napadi umrlo še približno 9000 ljudi. Med najbolj prizadetimi so bili reševalci in delavci pri odstranjevanju ruševin. V Pentagonu, kamor je treščilo ugrabljeno letalo American Airlines 77, je umrlo 184 ljudi na letalu in na tleh. Trump je v svojem govoru med drugim dejal, da Iranu ne bodo nikoli dovolili dostopa do jedrskega orožja, kar je poudaril kot razlog za sedanjo vojno. »Nikoli, nikoli ne bomo pozabili. Zato se danes borimo. Nimamo izbire. Lahko je le zmaga. Borimo se odločno. Borimo se, da zmagamo. Žrtve in družine 11. septembra bomo za vedno ohranili v spominu,« je med drugim dejal. Pred njim sta nastopila tudi obrambni minister Pete Hegseth in Condoleezza Rice, ki je bila v času napadov svetovalka za nacionalno varnost.
V Shanksvillu, kjer je strmoglavilo letalo United Airlines 93 s 40 potniki in člani posadke, ki so se uprli ugrabiteljem, so se prav tako zbrali svojci žrtev, predstavniki oblasti, me drugim guverner Josh Shapiro. Napadi 11. septembra so se začeli, ko so ugrabitelji teroristične mreže Al Kaide štiri potniška letala usmerili proti ciljem v ZDA. Dve letali - American Airlines 11 in United Airlines 175 - sta zadeli WTC, tretje Pentagon, četrto pa je strmoglavilo v Pensilvaniji, namenjeno pa naj bi bilo nad Belo hišo ali kongres v Washingtonu.