Trump se še ni povsem odrekel Grenlandiji. Bo vsakemu prebivalcu ponudil milijon?

Ameriški predsednik Donald Trump je zadnja dva tedna dodobra razburjal mednarodno javnost z zahtevo po tem, da bi Grenlandija postala del ZDA. O tej temi je govoril tudi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer pa je Grenlandijo večkrat zamenjal z Islandijo, opisal pa kot »obsežno, skoraj v celoti nenaseljeno in nerazvito ozemlje«. V govoru, ki je bil sicer tok njegovih misli, je zavrnil argumente, da si otoka želi le zaradi njegovih dragocenih redkih zemeljskih kovin. Vztrajal je, da lahko le ZDA zaščitijo Grenlandijo pred morebitnimi grožnjami in tako zagotovijo mednarodno varnost. »Vse, kar prosim, je kos ledu – hladen in zelo slabo lociran,« je dejal. »To je zelo majhna prošnja glede na to, kar smo (Natu, op. p.) dajali desetletja.«

V svojem govoru je kar nekajkrat omalovaževal svoje zaveznike. Ko je govoril o vlogi Amerike v drugi svetovni vojni, je svojemu pretežno evropskemu občinstvu dejal: »Brez nas bi vsi govorili nemško, morda malo japonsko.« Dansko pa je spomnil, da je država v drugi svetovni vojni »padla pod Nemčijo po samo šestih urah bojev«. Po govoru se je sestal z Markom Ruttejem, generalnim sekretarjem Nata, s katerim sta se dogovorila o »okviru prihodnjega dogovora« glede nadzora nad arktičnim otokom. Trump je še povedal, da začasno ustavlja načrte za uvedbo carin za Veliko Britanijo in druge države, ki se upirajo njegovemu prevzemu Grenlandije, prav tako pa za prevzem Grenlandije ne bo uporabil sile. Angleški časopis Daily Mail pa razkriva, da naj bi Donald Trump razmišljal o tem, da bi vsakemu prebivalcu Grenlandije – teh je 57.000 – ponudil milijon dolarjev, kar je 850.000 evrov, če bodo glasovali na referendumu za pridružitev ZDA.