Trump zagrozil Nemčiji in ostro napadel nemškega kanclerja (VIDEO)

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z zmanjšanjem števila ameriških vojakov v Nemčiji, kar je najnovejša poteza v naraščajočem sporu z zavezniki iz Nata. Grožnja prihaja po izjavi nemškega kanclerja Friedricha Merza, da je Iran v pogajanjih »ponižal« Ameriko. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da njegova administracija »preučuje in razmišlja o morebitnem zmanjšanju števila vojakov v Nemčiji« ter da bo odločitev sprejeta »v kratkem času«.

Povod za Trumpovo reakcijo je izjava nemškega kanclerja Friedricha Merza v ponedeljek, ki je ocenil, da je Trumpova ekipa izgubila v pogajanjih z Iranom o koncu vojne in ponovnem dogovoru. »Iranci so očitno zelo spretni pogajalci, ali bolje rečeno, zelo spretni v ne pogajanjih. Pustili so Američane, da potujejo v Islamabad in se nato vrnejo brez kakršnega koli rezultata,« je dejal nemški kancler. Merz je kritike ponovil tudi v sredo in poudaril, da Evropa »trpi« posledice zaprtja ožine. Trump je odgovoril z obtožbo, da Merz meni, da je »v redu, da ima Iran jedrsko orožje«, in mu sporočil, da »ne ve, o čem govori«. Prejšnji teden je Trump drugič odpovedal pošiljanje ameriških pogajalcev v Islamabad, pogajanja o iranskem jedrskem programu in Hormuški ožini pa so od takrat v zastoju.

Povod za Trumpovo reakcijo je izjava nemškega kanclerja Friedricha Merza v ponedeljek. FOTO: Jonathan Ernst Reuters

Nove napetosti v Natu

Čeprav je Merz v sredo poskušal omiliti situacijo in zavrnil Trumpove izjave ter dejal, da je njun odnos »dober kot vedno«, bo predsednikova grožnja z umikom vojakov verjetno povzročila skrb v Berlinu in po vsej Evropi. Ta poteza prihaja v času povečanih napetosti med ZDA in tradicionalnimi evropskimi zavezniki, pri čemer Trump vse glasneje grozi z izstopom iz Nata.

Trump je 1. aprila izjavil, da »brez dvoma« razmišlja o izstopu iz Nata, ker evropski zavezniki niso sodelovali v ameriško-izraelski vojni proti Iranu niti pomagali zagotoviti strateško pomembne Hormuške ožine. Takšen korak bi bil katastrofalen za evropsko varnost, vendar se šteje za malo verjetnega zaradi ameriškega zakona iz leta 2024, ki predsedniku prepoveduje izstop brez dvotretjinske večine v senatu ali odločitve kongresa. Strokovnjaki zato menijo, da bi Bela hiša lahko raje sprejela ukrepe, ki oslabijo zavezništvo, ne pomenijo pa popolnega umika. Eden takih scenarijev je prav umik ameriških sil iz Evrope.

»Najhujša kriza v zgodovini zavezništva«

Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva je v Evropi nameščenih več kot 68.000 ameriških vojakov. Največji kontingent je v Nemčiji, kjer jih je po podatkih kongresne raziskovalne službe leta 2024 več kot 35.000, nemški mediji pa navajajo celo okoli 50.000. Trump je v obeh svojih mandatih redno kritiziral Nato in obtoževal članice, da »izkoriščajo« ZDA, ker ne prispevajo dovolj k obrambnim proračunom.

Zadnje predsednikove poteze, kot so grožnje z invazijo na Grenlandijo in označevanje zaveznikov za »strahopetce«, so strokovnjake pripeljale do ocene, da gre za »najhujšo krizo, s katero se je Nato kdaj soočil«. Ivo Daalder, nekdanji ameriški predstavnik pri Natu, je dejal, da si je »težko predstavljati, da bi katera koli evropska država še lahko zaupala, da jo bodo ZDA branile«.

Le nekaj ur pred Trumpovo objavo je ameriški državni sekretar Marco Rubio govoril z nemškim zunanjim ministrom o Iranu in pomenu svobodne plovbe v Hormuški ožini. Trump je istega dne tudi sporočil, da je govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in predlagal »kratko premirje« v Ukrajini, poroča index.hr.