Trumpova dvojna igra: diplomatsko pritiska na Iran, hkrati skuša prehiteti Kitajsko z novo tehnologijo

Po prvem krogu pogajanj med Washingtonom in Teheranom v švicarskem letovišču Bürgenstock so se pojavila nasprotujoča si stališča glede prihodnosti iranskega jedrskega programa. Ameriški podpredsednik JD Vance je sporočil, da je Iran pristal na vrnitev inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), kar je označil za velik korak proti popolni denuklearizaciji. Po njegovih besedah naj bi se pogovori z agencijo začeli že ta teden. Vendar je iransko ministrstvo za zunanje zadeve navedbe hitro demantiralo in za državne medije sporočilo, da Teheran glede jedrskih inšpekcij ni sprejel »nikakršnih novih obveznosti«.

Kljub različnim izjavam sta se državi ob posredovanju Katarja in Pakistana dogovorili za načrt, ki naj bi v 60 dneh pripeljal do končnega sporazuma za končanje vojne. Kot spodbudo za pogajanja je ameriško finančno ministrstvo začasno, za 60 dni, odpravilo ključne sankcije, kar Iranu po več desetletjih znova omogoča prodajo nafte v ameriških dolarjih. Poleg jedrskega vprašanja so pogajalske ekipe razpravljale še o ponovnem odprtju Hormuške ožine in izogibanju spopadom z namenom doseganja regionalnega premirja. Predsednik Donald Trump je ob tem na družbenem omrežju Truth Social poudaril, da so vsi vpleteni popolnoma prepričani, da bo Iran dolgoročno moral privoliti v inšpekcije. Odnosi z IAEA so sicer napeti, saj agencija od lanskih izraelskih in ameriških napadov nima več dostopa do ključnih iranskih obratov za bogatenje urana, iranska delegacija pa v Švici sploh ni pokazala zanimanja za neposredno srečanje z vodjo agencije Rafaelom Grossijem.

Ameriški predsednik Donald Trump med podpisovanjem dveh izvršnih odločb o kvantnem računalništvu v Ovalni pisarni Bele hiše. Ob njem so (od leve proti desni): direktor urada Bele hiše za znanstveno in tehnološko politiko Michael Kratsios, minister za trgovino Howard Lutnick in minister za energetiko Chris Wright. Washington, 22. junij 2026. FOTO: Jonathan Ernst Reuters

V senci teh zunanjepolitičnih pogajanj pa Bela hiša krepi tudi svojo tehnološko in obrambno strategijo. Predsednik Trump je podpisal dve izvršni odločbi, s katerima želi pospešiti razvoj prvega znanstvenega kvantnega računalnika in namestitev naprednih kvantnih senzorjev za vojaško navigacijo in satelitsko zaznavanje podzemnih aktivnosti do leta 2028. Glavni cilj teh ukrepov je zagotoviti ameriško prednost v tehnološki tekmi s Kitajsko ter pravočasno zaščititi vladne računalniške sisteme pred novimi kibernetičnimi grožnjami s prehodom na post-kvantno kriptografijo do leta 2031.