Turizem na preizkušnji: ali bo Jadran zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu privabil več turistov?

Vojna na Bližnjem vzhodu se vse bolj približuje Sredozemskemu morju – vprašanje pa je, kaj to pomeni za turizem v regiji, predvsem za države, ki močno temeljijo na prihodu tujih turistov. Za Hrvaško, katere gospodarstvo je v veliki meri odvisno od turizma, je vsaka večja geopolitična kriza tudi geopolitična in gospodarska preizkušnja. Napadi Združenih držav Amerike in Izraela na Iran ter poznejši iranski protinapadi na cilje v več državah Bližnjega vzhoda so vnovič odprli debato: ali lahko širjenje konflikta v tej regiji vpliva na turizem na Hrvaškem in v širšem Sredozemlju?

Ameriški predsednik je v začetku tedna napovedal, da bi lahko kampanja v Iranu trajala štiri do pet tednov ali več. To je ključno ravno v času, ko se veliko odločitev o poletnih potovanjih in rezervacijah sprejema – kar bi lahko neposredno vplivalo na turistične tokove. Po podatkih analitikov bi lahko svetovna eskalacija konflikta prinesla velike izgube v mednarodnem turizmu. Po ocenah analitske družbe Tourism Economics bi lahko bilo 23–38 milijonov mednarodnih obiskovalcev manj, kar bi pomenilo 34–56 milijard ameriških dolarjev izgube turistične porabe. Napetosti se ne dogajajo samo na Bližnjem vzhodu – Iran je v odzivu na mednarodne napade ostro kritiziral države EU. Posebej napeto je na Cipru, kjer gre za otok in državo članico Evropske unije, ki se geografsko nahaja zelo blizu območja konfliktov in je pogosto izpostavljena političnim vplivom iz bližnjih držav.

Vpliv na vzhodno Sredozemlje – Turčija in Grčija

Vzhodno Sredozemlje, ki vključuje države, kot sta Turčija in Grčija, je še posebej občutljivo. To so destinacije, ki privabljajo milijone turistov vsako sezono, s številnimi letali in križarjenji skozi to regijo. Križarjenja po Sredozemlju so še posebej ranljiva – ladje pogosto spreminjajo itinerarje ali celo odpovedujejo plovbe ob zaznanih varnostnih tveganjih. Če se vojaški konflikti še bolj razširijo proti vzhodu Sredozemlja, bi lahko to povzročilo spremembe plovnih poti in neposredno vplivalo na pristanišča po regiji, vključno s tistimi, ki so bližje Hrvaški. Eskalacija konfliktov običajno vodi tudi v rast cen energentov. Višje cene nafte in plina se pogosto prevedejo v dražje letalske vozovnice in višje stroške potovanj nasploh, kar lahko zavira povpraševanje po potovanjih.

Velik del mednarodnih letov med Evropo in Azijo poteka skozi letalske koridorje nad Bližnjim vzhodom. Vsako motnjo v tem zračnem prostoru lahko vpliva na zračni promet, prestavitve letov in splošno načrtovanje dopustov.

Stališče Hrvaške – Glavina: Hrvaška ima prednosti

FOTO: Blaž Samec

Hrvaški minister za turizem Tonči Glavina je ocenil, da Hrvaška glede na trenutne razmere vendarle izkazuje nekatere prednosti:

• Približno 80 % hrvaškega turizma prihaja iz Evrope, kjer turisti večinoma potujejo avtomobilsko ali cestno.
• Po informacijah turističnih partnerjev in letalskih prevoznikov so rezervacije za Hrvaško trenutno stabilne in primerljive s preteklo sezono.
• Hrvaška je v očeh turistov država, kjer se počutijo varno, kar je ključno pri odločanju o potovanju.

Posebna pozornost posvečajo na Hrvaškem na ameriških turistih. Ob konfliktih se Evropa v percepciji nekaterih ameriških potnikov hitro združi v eno skupno 'ozko' območje tveganja, zato se že pojavljajo vprašanja na turističnih forumih: ali je sploh varno potovati v Evropo? Mednarodni potovalni portali, kot je Fodor’s, so že odprli debate o tem, ali je v trenutnem kontekstu varno potovati po Evropi, kar lahko vpliva tudi na zanimanje za destinacije, kot je Hrvaška.

Nedo Pinezić, direktor turističnega svetovalnega podjetja Quanarius, opozarja, da trenutne napetosti le še potencirajo obstoječe globalne negotovosti, ki jih svet pozna že iz pandemije COVID‑19. Poudarja:

• Ni gotovosti, kako se bo konflikt razpletel ali kdaj se bo končal.
• Zračni promet že čuti posledice, saj so letalske poti prek tranzitnih vozlišč, kot je Dubaj, ključne za povezave med Evropo in Azijo.
• Rast cen energentov in prilagoditve potovanj imajo tudi psihološki učinek na turiste.
• Zaradi občutka negotovosti turisti pogosto načrtujejo manj tvegane ali bližnje destinacije, ki jih lahko dosežejo z avtomobilom.

Hrvaška – avto‑destinacija z možnostjo prednosti

Pinezić poudarja, da bi Hrvaška lahko imela prednost, saj je avtodestinacija. Gostje, ki potujejo z lastnim prevozom, ne načrtujejo potovanj tako daleč vnaprej in imajo občutek nadzora ter možnost hitre vrnitve domov, če bi se počutili ogrožene. Poleg tega povečana negotovost okoli cen energentov in potovanj lahko vodi do zadržanosti pri potovanjih z letalom in raje izbiri bližjih destinacij. Minister Glavina in strokovnjaki ocenjujejo, da bi Hrvaška lahko ohranila rezultate, podobne lanskemu letu, kljub aktualnim globalnim razmeram. Vendar opozarjajo, da nikakor ni mogoče z gotovostjo napovedati, kako se bo situacija razvijala. Če se globalne napetosti nadaljujejo ali zaostrujejo, bosta tako varnostna percepcija turistov kot gibanje cen energentov ključna dejavnika, ki bodo oblikovala turistične odločitve, poroča index.hr.