Še pred nekaj leti se je zdelo skoraj nemogoče, da bi Ukrajina lahko zdržala dolgotrajno vojno z Rusijo, kaj šele, da bi v nekaterih delih spopada prevzela pobudo. Danes pa vse več evropskih uradnikov in vojaških analitikov odkrito govori o scenariju, ki je bil nekoč skoraj neizrekljiv: Ukrajina ne le preživlja, ampak bi lahko bila na poti do zmage.
Kot piše ameriški portal Defense One, specializiran za obrambo in nacionalno varnost, se ta veliki preobrat še ne kaže nujno na dramatičnih naslovnicah. Javnost še vedno pretresajo ruski raketni napadi na ukrajinska mesta, toda za kulisami se odvija druga zgodba. Ukrajinska zračna obramba po navedbah portala danes prestreza izjemno velik delež ruskih izstrelkov in dronov, na bojišču pa se vse bolj kažejo dolgoročni trendi, ki delujejo v korist Kijeva. Ključ do tega premika je v nečem, kar je še pred kratkim zvenelo kot prihodnost vojskovanja: v umetni inteligenci, dronih in robotih.
Spreminjajo pravila igre
Ukrajina je v surovih razmerah vojne razvila brezpilotne letalnike in kopenske robote, ki lahko držijo položaje, oskrbujejo vojake, pomagajo pri evakuaciji ranjencev in v nekaterih primerih sodelujejo tudi pri napadih. Del teh sistemov še vedno upravljajo ljudje, vse več pa jih uporablja rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. Defense One posebej izpostavlja modul TFL-1 ukrajinskega podjetja The Fourth Law. Gre za sistem, ki lahko tako imenovanemu kamikaza dronu omogoči samostojno delovanje po tem, ko človek izbere cilj. Dron nato sam leti proti tarči, zato je precej manj ranljiv za rusko elektronsko motenje in blokiranje signala. Proizvajalec trdi, da takšna rešitev močno poveča možnost neposrednega zadetka.
A sama tehnologija ni dovolj. Ukrajinski poveljniki so dobili veliko svobode pri preizkušanju novih taktik, zato že več kot leto dni razvijajo zamisli, pri katerih roboti prevzemajo naloge, ki so bile nekoč rezervirane za pehoto. »Prav zdaj smo v fazi množične uporabe te strategije na bojišču,« je za Defense One dejal Davyd Aloian, namestnik tajnika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo. Ukrajina s partnerji razvija tudi obrambne mreže proti ruskim dronom. Te temeljijo na povezanih senzorjih, umetni inteligenci in dronih prestreznikih, ki bi se aktivirali tam, kjer bi jih sistem potreboval. Cilj je jasen: človek naj odobri napad, sistem pa naj nato sam opravi preostanek dela. Aloian je pojasnil, da bi takšni operaterji lahko sedeli daleč od fronte, v Kijevu, Lvovu ali celo v tujini. Vojna se tako vse bolj seli v svet, kjer razdalja ni več tako odločilna, kot je bila nekoč.
Čez noč spreminjajo način
Velika prednost Kijeva je hitrost. Ukrajina je bila prisiljena čez noč spreminjati vojaško doktrino, nabavo, proizvodnjo in način oskrbe. Medtem ko so večje in počasnejše vojske pogosto ujete v stare postopke, so Ukrajinci razvili sistem, ki se prilagaja skoraj sproti. Na varnostni konferenci GLOBSEC so strokovnjaki opozarjali, da bi morala Evropa ukrajinski model jemati skrajno resno. Ne zaradi strahu pred tem, kar se je zgodilo Ukrajini, ampak zaradi hitrosti, s katero je ta država razvila sposobnost natančnih in daljnosežnih napadov.
Serhii Kupriienko, vodja ukrajinskega tehnološkega podjetja Swarmer, je opozoril, da je bila Ukrajina na nekaterih področjih še pred kratkim desetletje ali dve za Zahodom. Nato pa je v dveh letih preskočila ovire, ki so se zdele skoraj nepremostljive. Po njegovih besedah je odgovor v vključevanju umetne inteligence, tudi v povsem vsakodnevne vojaške in birokratske procese. To pomeni, da Ukrajina ne proizvaja le ogromnih količin dronov, ampak gradi celoten sistem okoli njih: od izdelave delov in usposabljanja operaterjev do hitrih programskih prilagoditev na terenu. »Dramatično smo se razvili od leta 2022. Danes ne proizvajamo samo velike količine dronov, ampak lahko sami zgradimo celoten spremljevalni ekosistem,« poudarja Aloian.
Putinova taktika izgublja moč
Ena največjih ruskih prednosti je bila dolgo številčnost. Moskva je lahko na fronto pošiljala nove in nove vojake, pogosto iz revnejših okolij, ki so jih v vojsko pritegnili visoki bonusi in obljube izplačil družinam ob smrti. Ruski ekonomist v izgnanstvu Vladislav Inozemtsev je ta mračni sistem označil za »smrtonomijo«, saj so vojaška izplačila in odškodnine postali del širše vojne ekonomije. Toda ukrajinski droni so to računico začeli rušiti. Če lahko poceni in množično uporabljeni droni uničujejo ruske enote hitreje, kot jih Moskva lahko varno premika in oskrbuje, taktika človeških valov izgubi velik del svojega pomena.
Prebivalci gledajo iz svojega stanovanja v večnadstropni stanovanjski stavbi, ki je bila poškodovana med množičnimi ruskimi napadi na Kijev 2. junija 2026. FOTO: Oleksii Filippov Afp
Na to opozarja tudi Inštitut za preučevanje vojne, znan kot ISW. Po njegovih ocenah ukrajinski napadi z droni na prvi liniji in v zaledju vse bolj omejujejo rusko logistiko. Ruske sile imajo zaradi tega več težav pri premikanju ljudi, opreme in zalog do položajev na fronti. To za Putina pomeni izjemno težko politično nalogo. Rusko javnost mora prepričevati, naj sprejme nadaljevanje vojne, ki se vleče že v peto leto, hkrati pa mora Moskva razmišljati o novih oblikah mobilizacije in o vse večjih stroških spopada.
Nova vojaška sila Evrope
Še pred kratkim so ameriške obveščevalne ocene opozarjale, da ima Rusija na bojišču izrazito prednost. Danes je slika bolj zapletena. Ukrajina je še vedno odvisna od tuje pomoči, uvoza naprednega orožja in politične podpore Zahoda. Kijev se zato ne boji le Rusije, ampak tudi prehitrega občutka zmagoslavja med zavezniki. Vseeno se je razmerje spremenilo. Evropske vlade vse bolj iščejo tesnejše vezi z Ukrajino, ker vedo, da njene izkušnje niso več le ukrajinske. Postale so lekcija za celotno Evropo.
Razprava se zato po poročanju medijev ne vrti več samo okoli vprašanja, kakšna varnostna jamstva mora Zahod dati Kijevu. Vse bolj gre tudi za nasprotno vprašanje: kaj lahko Ukrajina ponudi Evropi. »Ukrajina je v tem trenutku najmočnejša vojaška sila v Evropi, z vojaško industrijo, ki raste z nevideno hitrostjo,« je dejal estonski zunanji minister Margus Tsahkna.
Požar po ruskem raketnem napadu v okviru ruske ofenzive na Ukrajino v Kijevu, 2. junija 2026. FOTO: State Emergency Service Of Ukrai Via Reuters
Kdaj bi Ukrajina lahko razglasila zmago?
Za Kijev zmaga ne pomeni samo konca streljanja. Davyd Aloian poudarja, da mora biti Rusija po koncu vojne tako oslabljena, da ne bo mogla čez nekaj let znova zagnati vojaškega stroja, kot ga je po okupaciji Krima leta 2014. Po njegovem mnenju bi bili pogoji morebitnega premirja za Moskvo zelo težki, pogajanja o odpravi sankcij pa dolga in stroga. V nasprotnem primeru bi Rusija premor izkoristila za obnovo vojske.
Aloian opozarja tudi, da morebiten padec Vladimirja Putina sam po sebi ne bi bil dovolj za trajni mir. Po njegovih besedah sprememba oblasti v Rusiji ne sme biti le zunanja in kozmetična. »Ruska družba se mora spremeniti od znotraj,« pravi. Če se bo zgodovina res obrnila v ukrajinsko korist, bodo pomemben del te zgodbe pisali ljudje, ki so daleč od velikih političnih odrov: inženirji, programerji, izdelovalci dronov in operaterji, ki so iz nuje ustvarili novo obliko vojne. Pred štirimi leti je bila ukrajinska zmaga nepredstavljiva. Danes tega nihče več ne more tako zlahka reči.
